Po zaključku kongresa je sledilo še nekaj klicev, izmenjav mnenj, ter spoznavanje skozi kineziološko vadbo, na katero se je naročila k meni sama Marjeta. Vabila k sodelovanju v odboru sem bila zelo vesela, saj je to pomenilo delno vračanje na stare tirnice, ki sem jih zapustila ob zaključku dodiplomskega študija. Diplomirala sem namreč iz smučanja oseb s cerebralno paralizo, saj sem kar nekaj let v sklopu društva Sonček poučevala smučanje v zimskih taborih na Kopah.

Moram pa priznati, da sem bila na področju pohodništva in invalidov takrat zelo bosa. Predvsem me je begalo vprašanje invalidov na invalidskih vozičkih; kako z njimi v hribe? Ob prvem skupnem pohodu so se vse dileme, vprašanja in dvomi razblinili. Vse je mogoče, ključen je pristop, volja in organizacija.

Prispevek V hribe z invalidskim vozičkom

Odbor je bistveno bolj aktiven kot sem morda na začetku pričakovala. Člani so polni inovativnih idej, s katerimi informirajo javnost, sledijo načelu inkluzije ter ustvarijo priložnosti za gibanje invalidov. Odbor presega moja začetna pričakovanja, saj iz leta v leto raste, člani pa se lotevajo vedno večjih in bolj zahtevnih akcij.

Odbor vsekakor sledi zadanim smernicam. Načrtovane akcije se redno odvijajo, nadgrajujejo in iz leta v leto širijo. Vzpostavljajo se nove vezi in poznanstva, znanje in izkušnje pa se ne prenaša le po Slovenskem ozemlju vendar tudi čez mejo. Močno je sodelovanje s Hrvaškimi kolegi.

Vrednosti odbora ni moč oceniti s številko. Njegovo vrednost kažejo številne nagrade, ki jih je odbor prejel v zadnjih letih. Predvsem pa vrednost pokažejo zadovoljni obrazi ob koncu akcij. Pri tem pa ne mislim samo na invalide. V akciji Gluhi strežejo sem se ob pogledih na mize na planinski koči običajno vprašala, kdo je konec dneva bolj zadovoljen? Govoreči, ki se je naučil nekaj kretenj ter naročil pijačo in hrano gluhemu ali obratno. Več o akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah, ki poteka že tretje leto, lahko preberete na povezavi tukaj.

Odbor je opravil že veliko dela ampak tako kot je Albert Einstein razložil, kako se neznanje (obseg kroga) širi z znanjem (ploščina kroga), tako se z vsako akcijo, idejo, odstirajo nove domisli in področja, kjer spoznamo, da je potrebno še nekaj postoriti in kjer inkluzija še ni našla svojega mesta.

Pohodništvo je ena najbolj naravnih oblih telesne dejavnosti. Kljub temu pa moramo biti pozorni, predvsem pri invalidih, da je gibanje ekonomično, funkcionalno, da so posamezniki pripravljeni na dalj časa trajajoč napor. Podučiti jih je potrebno, kako se pripraviti ter kako telo po naporu razbremeniti. To so stvari, ki so običajnim ljudem samoumevne, pri invalidih pa je potrebno pripravi in času po pohodu nameniti posebno pozornost. To so področja in vsebine za katere je odbor bogatejši in strokovno podprt.

Po mojem mnenju je odbor ključen za inkluzijo na področju pohodništva in planinstva v Sloveniji. K temu pripomorejo tudi redna izobraževanja, ki jih organiziramo, kjer izpopolnjujemo kader za spremstvo invalidov/OPP na pohodih. Izobraževanja so namenjena vsem, ki so v stiku z invalidi ali so zaposlenih v zavodih, ustanovah, kjer se dnevno srečujejo s tovrstno populacijo. Več o izobraževanjih si lahko najdete na povezavi tukaj.

Odbor je zelo odprt za inovativne pristope, hkrati pa smo člani iz različnih strok, tako da lahko vsak doda svoje znanje, predvsem pa izkušnje. Tako zadanim ciljem ni težko slediti.

Za konec pa bodimo še aktivni dve vaji za krepitev nog.

Za ohranjanje gibljivosti po opravljenem pohodu.

Suzana Pustivšek

Člani odbora Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami: