Raziskovanje se je osredotočalo na izvajanje pohodništva na izbrani osnovni šoli s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom. V delu je izpostavila pomen dela Odbora na področju planinstva za invalide/OPP. Bralcem ponujamo kratek povzetek, celotni delo pa je dostopno na povezavi dostopno tukaj.

»Del obveznega programa osnovnih šol je predmet šport, ki skrbi za skladen telesni in duševni razvoj učencev, sprostitev in razbremenitev, pozitivno doživljanje športa ter oblikovanje pristnega, spoštljivega, čustvenega in kulturnega odnosa do narave in okolja. Pri tem predmetu se učitelji v vseh osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih programih srečujejo z vsebinami, vezanimi na pohodništvo. Učitelji na osnovnih šolah s Prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom morajo tako pohodništvo prilagoditi individualnim potrebam vsakega učenca. Poleg same dejavnosti hoje pa morajo učenci usvojiti tudi nekatere teoretične vsebine, vezane na pravila varne hoje, varstvo narave in ustrezno opremo za pohodništvo, hkrati pa krepijo tudi zavest o ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Zaradi specifičnih potreb oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju morajo učitelji te vsebine prilagoditi in jih predstaviti na učencem razumljiv način. Z magistrskim delom smo želeli dobiti vpogled v izvajanje pohodništva na izbrani osnovni šoli kot dela obveznega programa predmeta šport v Prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Naredili smo intervju s športnim pedagogom, v okviru katerega smo raziskali proces načrtovanja pohodništva, izzive in težave, s katerimi se učitelj sooča tako pri načrtovanju kot pri samem izvajanju pohodništva ter uspešnost samostojnega orientiranja oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju. Izvedli smo tri intervjuje z učenci, s pomočjo katerih smo dobili vpogled v subjektivno doživljanje pohodništva ter njihove želje in predloge pri izvajanju le-tega, poznavanje učinkov pohodništva na človekov organizem, zavedanje pomena ustrezne pohodniške opreme, naravovarstveno zavedanje in poznavanje pripomočkov za orientiranje v naravi. Ugotovili smo, da športnemu pedagogu pri načrtovanju pohodništva za osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju največji izziv predstavljata diferenciacija in individualizacija. Učencem glede na njihove sposobnosti prilagaja čas in dolžino pohoda ter pot, pohodniške športne dni pa načrtuje v pomladnih mesecih. Pri načrtovanju pohodništva se športni pedagog najpogosteje srečuje s težavami, kot so neustrezna oprema učencev, slaba telesna pripravljenost učencev in učiteljev ter neustrezna prehrana učencev med pohodom. Težave pri izvajanju rešuje s preventivno vzdržljivostno vadbo pri predmetu šport ter predhodnim ozaveščanjem o ustrezni pohodniški opremi ter prehrani med pohodom. Učenci pri orientiranju v naravi potrebujejo nadzor učitelja spremljevalca, pri orientaciji pa zaradi slabega predznanja ne uporabljajo nobenih pripomočkov. Ugotovili smo tudi, da se učenci na pohodniških športnih dneh dobro počutijo. Intervjuvani učenci se zavedajo pozitivnega vpliva pohodništva na človekov organizem in poznajo pomen ustrezne pohodniške opreme. Učenci lasten prispevek k varovanju narave vidijo predvsem v pobiranju smeti ter varovanju rastlin in živali«.

Čestitamo za uspešno zaključen študij z zanimivo temo.
Odbor Planinstvo za invalide/OPP