30. septembra 2017 sem na pilotnem usposabljanju za strokovni kader Pin/OPP med odmorom omenil soudeleženki, da si zelo želim, da bi gluhi stregli v planinskih kočah. Zamislil sem si samo tako, da gluhi strežemo in tako nas ljudje opazijo.Odbor Planinstvo za invalide/OPP je ustanovil delovno skupino GSPK v kateri je pet gluhih in dva slišeča.


Navdušeni Miloš nad zagnanostjo o izvedbi ideje o akciji GSPK. Miloš stoji v ospredju in slika planince, ki sedijo za mizo na kateri je plakat na katerem se zbirajo zamisli, foto arhiv GSPK

Dejanske priprave so bile pa čisto onkraj moje začetne predstave. Potrebno je bilo pripraviti vse, kar zahteva timsko delo, v katerem smo poleg nas članov delovne skupine še vodje ekip v kočah, natakarji, animatorji, tolmači slovenskega znakovnega jezika ter še drugi.

Večkrat sem rekel "še to?!?"

Prav tako je bilo potrebno vzpostaviti stike z oskrbniki/najemniki planinskih koč, v katerih smo želeli, da se akcija izvede ter poskrbeti za materiale, potrebne za izvedbo akcije.

"Počila mi bo glava!", sem rekel.

Nisem si mislil, da se bomo tako vklopili v samo akcijo in s takim zagonom izpeljali že tretjo akcijo in bili prisotni na 36 kočah. Ko je Jurček Nowakk nas gluhe člane DS vprašal, ali smo vedeli v kaj se spuščamo, sem rekel iskreno "ne". Na začetku akcije sem bil zelo zmeden zaradi nepoznavanja slovenskega jezika in sem zelo zaostajal s pripravami, ki so jih zelo pospešili ostali člani delovne skupine, kasneje sem pa jih samo z opazovanjem ter nekaterimi predlogi spremljal. Ko je letos v sredini leta škripalo pri vodenju delovne skupine, sem jo prevzel in se sproti lovil pri sistemu dela s sprotnim spraševanjem. Zaupal sem članom delovne skupine, da znajo rešiti nastale težave. Rad imam tak sistem, da se odgovorni za svoje naloge držimo načrtov in planov. Samo tako smo lahko manj obremenjeni z nalogami, ki jih imamo. Tako smo tudi dobra ekipa. Veliko se pa tudi sam učim od samega delovanja sestankov, priprav na akcijo ... Odlična praksa, ki prinaša velik doprinos gluhim/naglušnim in invalidom/OPP kakor vsem, ki kakšnih posebnih težav nimajo.

Miloš vodi sestanek delovne skupine GSPK, foto arhiv GSPK

Vesel sem, da sem lahko del te čudovite prostovoljske akcije. Namreč, leto 2021 bo akcija obogatena z dodatnimi aktivnostmi. Po treh letih delovanja sem opazil, da potrebuje nekaj svežine, novosti. Predavanja, tečaji, fotografski natečaji ... Prepričan sem, da bomo tudi tako privabili več obiskovalcev. Želim si tudi, da bi naš ZNAKO-dnevnik obogatili s privlačnimi nagradami, da jih bo več planincev zaželelo pridobiti in s tem ponosno ter zagnano zbirajo točke v kočah, kjer se akcija GSPK odvija. Sodelovanje v akciji pa mi daje zavedanje lastne discipline. Rad spodbujam člane in prostovoljce, sem tudi strog, a hkrati imam veliko idej, ki včasih tudi zaidejo kam drugam. Pri slednjem vemo vsi, da so tudi dobrodošle. Ali se jih sprejme ali se zavrže, je stvar skupne odločitve.

Zaradi prostovoljcev, medijev, inkluzijskih pohodov in sodelovanje z drugimi akcijami (GOGO, SSOV, SSP po SPP) je akcija GSPK prepoznavna. Vesel sem, da je to tako.

Miloš predstavlja akcijo GSPK, na projekciji se vidijo vsi prostovoljci GSPK 2019, na desni v črnem stoji tolmačica SZJ, ki prevaja Miloša v govor, foto arhiv GSPK

Akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah je najlepši "projekt", kar jih Slovenija ima.

Skupaj z ženo Majo sva organizirala pohode v sklopu MOOSHribi, katerega pohodniki so bili najprej gluhi in naglušni, kasneje so se pa nam pridružili tudi slišeči, ki se radi učijo slovenskega znakovnega jezika. To mi je res zelo razveseljivo. V veliko veselje pa mi je, da akcija GSPK, ki tudi spodbuja h gibanju do koč, privablja veliko gluhih pohodnikov, celo tudi tiste, ki prvič gredo v hribe/gore. Misel, da jim bodo postregli gluhi v znakovnem jeziku, je tako navdušujoča, ker bo naročanje lažje prav tako pričakujejo, da bodo tudi drugi gluhi prišli in so radovedni, koga vse bodo srečali po dolgem času.

Da nekoga spodbudimo, pa to naredimo tudi s svojimi dejanji ali organiziranimi pohodi. Večkrat pa sem pomislil na starejše odrasle, ki ne zmorejo hoditi v hribe/gore, se pa lahko s pomočjo koga pripeljejo do koče. Nekajkrat sem jih tudi sam pripeljal, tudi v času prostovoljnega dela strežbe, in so se mi večkrat zahvalili za to možnost. To so tako pogrešali - skrb in sočutje za njih. Obstaja pa še veliko starejših odraslih, ki si želijo biti del akcije kot obiskovalci, a nimajo kogar, da bi jih pripeljal ali pa da do koče ni dostopa z avtom. Pohvalil bi nekatera društva gluhih in naglušnih, ki so pripeljali svoje člane k nam s svojimi prevoznimi sredstvi oziroma jih povabili na pohod z namenom obiska akcije GSPK.

Pohodniki MOOSHribi pri Topolino Dovje po povratku s Kredarice, kjer je letos potekala akcija GSPK. Najbolj števična udeležba, foto arhiv GSPK

Gluhi obiskovalci si želijo, da je akcija tradicionalna. Da se nadaljuje še dolgo let.

Rad bi pa zapisal še nekaj. Tisti, ki so nas gluhe opažali med pohodi ali srečanjih, rečejo: "Gluhi se radi držite med gluhimi." Naj razložim, zakaj je to praviloma res. Zaradi težkega življenja in gluhote smo mnogi gluhi bili deležni veliko nerazumevanja ter preprek. V mojih časih je šola še potekala v verbalni in znakovni metodi in če eni izhajamo iz slišeče družine, iz koder izhajam tudi jaz, kjer komunikacija poteka samo govorno, si lahko mislite, koliko informacij smo dejansko pridobili? Zelo malo. To dolgoročno zelo slabo vpliva na razvoj jezika. Sam imam težave pri pomnjenju, razumevanju besed kaj šele pri razvozlanju stavčnih členov. Vse te stavke, ki ste do tukaj in boste do konca prebrali, nisem napisal jaz, vendar moja žena, ki prevaja moj znakovni jezik v pisni jezik. Se pa trudim, da besede osvajam, zahvaljujoč aktivnostim, v katerim sodelujem. Gluhi radi komuniciramo v znakovnem jeziku, ki nam je bolj naraven, pristen, vizualen. To nam zelo manjka. Sproščenost, ki jo je težko pridobiti. Nam nekaterim večkrat zmanjka potrpljenja za komuniciranje s slišečimi, tudi nehote. Prisotnost tolmača slovenskega znakovnega jezika pa zagotovo ni dovolj, saj ne zmore ves čas tolmačiti pogovor, da celo o plačilu tolmača ne govorim. En tolmač ne zmore tolmačiti npr. 5 gluhim pohodnikom, od katerega ima vsak svojega sogovornika. Prav tako so pogovori večkrat osebni in preko tretje osebe to res ni prijeten občutek.

Inkluzija - to je beseda, ki jo dolgo nisem razumel. S pomočjo risbe in ameriškega filma pa sem dojel pomen.

Da smo invalidi vključeni v takšne aktivnosti, to je izredno pomembno! Vsi invalidi smo nevidni, ne samo gluhi. Ko sem stregel v času akcije Gibalno ovirani gore osvajajo na Gradišču, sem bil šokiran, koliko je dejansko gibalno oviranih. Navajen sem videti enega invalida na dogodkih, sprehodih ... Obstaja pa jih veliko več in naslednje leto pričakujemo 500 gibalno oviranih.

Miloš pri mizi od gibalno oviranega pohodnika prejema denar za plačilo pijače in hrano, foto arhiv GSPK

5 mesecev sem vodja delovne skupine GSPK. Prihodnost delovanja delovne skupine vidim v moči povezovanja, zaupanja in uspešno opravljenih nalogah. Edina resna težava, ki jo moramo rešiti, je plačilo tolmača SZJ na naših sestankih (letos se zahvaljujemo ZŠIS, da nam pokriva stroške tolmača SZJ), predstavitvah, kongresih, zaključkih akcije, predavanjih, v medijih ... Člani delovne skupine, ki imamo pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika, imamo svoje vavčerje za plačilo tolmača (od države dobimo 30 ur na leto), ki pa jih potrebujemo za naše osebne namene. Akcija GSPK žal ni del osebnega namena, zato bo potrebno še marsikaj urediti glede stroškov plačila tolmačev SZJ. Jaz bi pa potreboval tolmača SZJ, ki ne bi dobesedno tolmačil sestankov ter vse ostalo, ampak bi mi prilagodil v meni razumljivem jeziku. To je včasih težko, saj v naši delovni skupini so razen mene vsi gluhi člani zelo vešči slovenskega jezika. Upam, da mi bo lahko bila dodeljena ta možnost - da bi imel možnost "dodatnega" tolmača SZJ, ki bi bil tudi seveda plačan. Potrebno pa je tudi opozoriti na ostale organizacije, da v prijavah na razpise za pridobitev finančnih sredstev vedno predvidevajo tudi stroške tolmačenja SZJ. Kot zadnje pa, za delovanje same akcije potrebujemo tudi sponzorska in donatorska finančna sredstva. Do sedaj smo največ krili stroške s pomočjo prostovoljnih prispevkov ter prispevkov občin, pod katero koča deluje oziroma planinsko društvo.

V akciji GSPK najraje spremljam plane - če vse "štima", predlagam ideje, v primeru kakšnih kriznih situacij takoj skličem sestanek, da razčistimo in naredimo zastavljeno, se povezujem s prostovoljci in se z njimi pogovarjam o njihovih mnenjih, predlogih. Te informacije prenesem v delovno skupino, kjer jih obravnavamo.

Skupina mladih sedi za mizo, Miloš spremlja in se pogovarja s prostovoljci na Zelenici, foto arhiv GSPK

Čez eno leto se vidim kot dober vodja delovne skupine, sposoben v tej funkciji, razumevajoč in strog. Pričakujem, da bomo naslednjo leto z obogatenimi aktivnostmi privabili več prostovoljcev in obiskovalcev.

Moja želja je, da bi gluhi imeli svojo kočo, v kateri bi upravljali vse. Od kuhanja do strežbe in vse ostalo, kar sodi zraven za oskrbo koče. V njem bi predstavili naš način delovanja, nas kot spretne in odlične kuharje, natakarje ter uporabili to, kar smo pripravili za akcijo GSPK (komunikacijski valjček, jedilni list v SZJ ...). Sami vsega res ne zmoremo, potrebujemo tudi slišeče. S tem bi lahko spodbudili tudi ostale planinske koče k razmisleku, da bi zaposlili gluhe s pomočjo naših napotkov za uspešno delo z gluhimi. Je pa res, da je odvisno od želja nas gluhih, ali bi si tega želeli. Delati bi bilo potrebno tudi za vikende, praznike. Bil sem pa priča primeru, da je gospodar koče ponudil naši gluhi prostovoljki, da bi bila oskrbnica koče. Bila je prava oseba, le lokacija ter dostop do koče ter družina so ji prekrižali sanjsko delo. Jaz pa bi bil nekoč rad oskrbnik koče. Sedaj ne, ko sem še mlad, poln ambicij in imam prav tako družino, ki bi jo rad videl razvijati ter jo negoval.

Vse se dá, če znamo prisluhniti drug drugemu ter omogočiti priložnost.

Sportal Siol o Milošu:
https://siol.net/sportal/naj-planinska-koca/gluhi-planinec-se-je-domislil-projekta-ki-podira-tabuje-video-506435