V CIRIUS Vipava segajo začetki pohodništva v leto 1997, ko sta dve učiteljici na daljšem sprehodu z učenci prišli na idejo, da bi nadgradili dejavnost hoje. Ustanovili sta interesno dejavnost, katere vodilni motiv je bil nudenje enakih možnosti za učence s posebnimi potrebami. Pohodništvo se od takrat neprekinjeno izvaja z mesečnimi pohodi, ki so krajši ali daljši, zahtevnejši ali manj zahtevni - prilagojeni udeležencem aktivnosti.

 
Na levi sliki pred jezerom pri treh plotih stojita pohodnika v daljavi hribe prekrivajo oblaki, foto Marjeta Bratož
Na desni sliki je skupina pohodnikov pred Mozirsko kočo, arhiv Pin/OPP

V želji po novem znanju, pestrejšemu programu in novih prijateljstvih, se je tudi CIRIUS Vipava leta 2017 vključil v projekt Planinstva za invalide/OPP, kjer vsako leto aktivno sodelujemo. V preteklih letih smo se udeležili že veliko akcij: inkluzivnih pohodov, vikend planinski tabor v Elerjih, sodelujemo tudi pri organizaciji pohodov v naši bližnji okolici.

Gibanje človeka se prične v maternici. Otrok z rojstvom prične spontano pridobivati gibalne izkušnje, sposobnosti in spretnosti. S tem se uči in razvija. Z vključevanjem v različne športne dejavnosti zagotovo blagodejno vplivamo na različne vidike otrokovega razvoja: psihični, socialni in gibalni. Narava nam nudi nešteto možnosti za gibanje, aktivnosti in izbor primernih športnih dejavnosti za posameznega otroka.

 
Na sliki pohodniki na travi pred pričetkom hoje delajo vaje za ravnotežje, arhiv Pin/OPP

Pohodništvo je za osebe s posebnimi potrebami vse bolj popularen način vključevanja v šport. O tem pričajo vse bolj pogoste objave člankov v medijih na to temo. Koristi vključevanja v to dejavnost je opaziti na več področjih otrokovega razvoja. Na gibalnem področju ohranjamo oziroma izboljšamo gibljivost, ravnotežje, koordinacija, mišična vzdržljivost in aerobna vzdržljivost.

Na pohodih se veliko novega naučimo, spoznamo, opazujemo naravo in kulturno dediščino. Pohode izkoristimo za urjenje osnov orientacije, spoznavanje rastlinstva in živalstva, spoznavanje zgodovine krajev skozi bajke in zgodbe, skrb za primerno obleko in obutev, navajanje na poslušanje vremenske napovedi, izbiro zdrave prehrane in pijače, pridobivanje praktičnih izkušenj, učenje za življenje, učenje upoštevanja pravil obnašanja v hribih, navajanje na primerno skrb za okolje, navajanje na primerno urejanje po pohodu.


Na sliki pohodniki v kapah in bundah hodijo po rjavi travi, v ozadju so nizka drevesa brez listja, foto Marjeta Bratož

Udeleženci se na pohodih srečujejo z osebami, ki jih slabše poznajo, morda tudi z neznanci. To jim ponuja možnost, da se učijo komunikacije tudi z drugimi ljudmi izven svojih okvirov. Tekom daljšega časovnega obdobja vključenosti v planinstvo, se razvije pripadnost skupini, vsi skupaj postanejo kot ena velika družina. Naučijo se prilagajanja drug drugemu, da skupaj dosežejo določen cilj. Z doseganjem cilja, v tem primeru vrha hriba, pohodniki pridobijo na samozavesti. Damo jim možnost, da doživijo uspeh in tudi neuspeh in s tem jih učimo ustreznega reagiranja na situacijo. Tako blagodejno vplivamo tudi na psiho-socialni razvoj.

Skupaj v hribe nevrorazlični - AMA

V luči inkluzije, želji po spodbujanju k pohodništvu tudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, osebe z motnjo pozornosti in koncentracije ter hiperaktivnostjo ter za osebe z motnjami avtističnega spektra, je v okviru projekta Planinstva za invalide/OPP nastala akcija »Skupaj v hribe - Nevrorazlični AMA«. To so posamezniki, ki imajo primanjkljaje na vseh področjih razvoja. Za vključevanje v gibalne dejavnosti potrebujejo dodatne spodbude in pozitivno motivacijo. Težave imajo s socializacijo, zgodi se lahko, da se težje vključijo v družbo ali se počutijo nesprejete in odrinjene. Za njihov optimalen kognitivni razvoj ter aktivno pridobivanje novih znanj, so izrednega pomena konkretne izkušnje.


Grafika Skupaj v hribe Nevrorazlični - AMA, logo akcije in logo vseh sodelujočih.

V projekt »Skupaj v hribe - Nevrorazlični AMA« so poleg CIRIUS-a vključeni še: Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo, Društvo Sožitje, Društvo ASPI ter Zavod Mavrični bojevniki, ki skrbijo za učenje, kvalitetno preživljanje prostega časa ter ustrezen razvoj posamezne skupine oseb s posebnimi potrebami.

S sodelovanjem v skupni akciji vsi stremijo k podobnim ciljem: spodbujanje k udeležbi na planinskih izletih, omogočiti doživljanje gora v vsej lepoti in razsežnosti, vključevanje v okolje, aktivno učenje, reševanje problemov ter izboljšanje psihofizične kondicije. Poleg pohodov bo odbor organiziral zanimive aktivnosti in dejavnosti, ki bodo ponujene pri kočah, kjer bodo posamezniki imeli možnosti doživljati nove izkušnje in aktivno pridobivati nova znanja. V program so vključene delavnice za preskus senzornih pripomočkov, družabne in kreativne delavnice, telovadba za možgane, taktilne gibalnice, kotiček za umirjanje in mobilna svetovalnica. V pripravi je tudi kakšno posebno presenečenje.


Na sliki se pohodniki  vzpenjajo po razpokani sivi poti, med njii tudi dva na vozičku, foto Marjeta Bratož

Da lahko vsem skupinam invalidov in oseb s posebnimi potrebami omogočimo polno doživljanje hribov in gora, uporabljamo raznovrstne pripomočke, eden izmed bolj uporabnih so vlečne vrvi »gurtne«.

Inkluzija je proces, ki je pomemben za celotno družbo, z njo pridobivamo vsi. Z aktivnim vključevanjem oseb s posebnimi potrebami v okolje se učimo prilagajati sočloveku in z njim živeti. Zato je smiselno, da se vsem omogoči vključevanje v aktivnosti skozi vsa življenjska obdobja. Planinstvo se izvaja že vrtcu, v šolah pa najpogosteje kot interesna dejavnost.
V sklopu svojih dejavnosti odraslim s posebnimi potrebami omogočajo vključevanje v pohodništvo Varstveno delovni centri ter različna društva (npr. Sožitje in Sonček). Vedno več organizacij se poslužuje udeležbe na planinskih pohodih v organizaciji odbora Planinstvo za invalide/OPP. Potrebno pa je poudariti, da so o pomembnosti gibanja za otroke s posebnimi potrebami vse bolj ozaveščeni tudi starši in prijatelji. S tem vedenjem svojim otrokom omogočijo kvalitetno preživljanje prostega časa z gibanjem v naravi, tudi planinarjenjem.
Vse to omogoča najširše povezovanje, socializacijo, preseganje meja, vključujočo družbo, učenje primerne komunikacije, prilagajanje drug drugemu ter ozaveščanje okolja.

Marjeta Bratož in Tanja Princes