četrtek, 21. april 2022 ob 00:00

Povezal nas je planinski duh, InPlaninci na pohodu na Plački stolp

Lepo je bilo videti, da nas je bilo toliko! 14. aprila, na čudovit pomladni, že skoraj poletni dan se je zbrala pisana druščina pohodnikov akcij inPlaninec: člani skupin Gibalno ovirani gore osvajajo GOGO, ki je začela tretjo sezono organiziranih pohodov, nevrorazlični AMA ter Odločen korak - Slepi in slabovidni po SPP. Prvič so bili z nami organizirano tudi člani Združenja multiple skleroze Slovenije, pa stanovalci SVZ Hrastovec, učenci OŠ Starše, prostovoljci iz zavodov Manipura in Nefiks ter drugi prostovoljci iz Slovenije in tujine. Natančno 109 nas je bilo vseh skupaj.
Naš cilj je bil Plački vrh tik ob meji z Avstrijo, na katerem stoji 28 metrov visok razgledni stolp z lepim razgledom na širšo okolico. Ob lepem dnevu, kakršen je bil tudi ta predvelikonočni četrtek, pogled s stolpa sega vse od Prekmurja do Donačke gore, ki leži na meji s Hrvaško, ter globoko čez avstrijsko mejo do Koralp.
Stolp smo videli že z izhodišča, ampak do tja smo se morali še potruditi. 

Toliko različnih ljudi, cilj pa en sam 
»Na parkirišču je zbrana velika skupina, na prvi pogled povsem vsakdanjih izletnikov. A temu ni tako. Moje oči pričnejo zbegano pogledovati po veselo razpoloženih izletnikih. Toliko različnih ljudi, a prav vsem je skupen en cilj. Osvojiti vrh pred nami. Vendar kako, bomo zmogli? V glavi se mi porajajo vprašanja, misli, čustva, skratka eksplozija vsega, kar tli v meni. Kolena se mi pričnejo šibiti, obide me rahla vrtoglavica. Oprem se na palice in nemo zrem v množico pred seboj. Potem pa zaslišim močan in glasen moški glas: "Slepi naprej!" Sestopim s pločnika in se pridružim svoji skupini. S povsem drugačnimi mislimi in občutki zakorakam po cesti, ki se vije pred nami,« je zapisala Nataša.»Pot je potekala po glavni cesti, zato so odgovorni za pohod organizirali kolono. Ves čas so nas opozarjali na morebitne ovire na poti ali na promet. Kolona je hodila zelo disciplinirano in hitro smo napredovali v hrib. Po dobrem kilometru smo se ločili in sicer smo pešci krenili po makadamski poti proti vrhu, vozičkarji in skuterji pa po asfaltu. Vsak je hodil s svojim tempom, s svojo močjo, na svoj način. Pod budnim očesom Jurčka iz inPlaninca pa smo vsi prispeli na vrh,« je pohod opisala Zvonka A. Zupančič. Na vrhu se je precej pohodnikov povzpelo na stolp, da so lahko občudovali naravo in vinske gorice. Tudi lepo sončno vreme je pridalo nekaj dodatne energije, razpoloženje pa je bilo itak enkratno. 

Placki_stolp__2_
Na sliki skupinska slika inPlannincev, arhiv inPlaninec

Ene oči za dva človeka 
Z nami so bili tudi učenke in učenci OŠ Starše, ki so pomagali pri spremstvu slepih in slabovidnih. »Sam sem imel kot spremljevalko zgovorno osmošolko in hitro sva se ujela. Hodila sva po ne preveč zahtevni poti, vendar za prvo spremstvo brez izkušenj nama je šlo odlično. Za nas in za njih je bila to dobra in lepa izkušnja, saj je šlo za medgeneracijsko sodelovanje, učenci pa so spoznali svet slepote in druge invalidnosti,« je povedal Miha Jakopin, član delovne skupine Odločen korak.Osnovnošolka Lucija je dejala: »Zanimiv je občutek, ko se nekdo drži tvoje roke in ti, kljub temu da te ne pozna, 100 odstotno zaupa. Zaupajo ti tudi ljudje, ki so na vozičkih. Vsekakor je bilo zabavno in bi šla še enkrat.« Mišel priznava, da ga je bilo na začetku zelo strah. »Ko pa sva se z gospodom spoznala, mi je bilo lažje.«  »Imel sem oči za dva človeka. To se mi je zdelo zelo poučno. Zelo zanimiva izkušnja. Z veseljem jo ponovim,« pa je sklenil Jernej.Miha Jakopin pravi: »V večini res slepi potrebujemo pomoč, vendar kdaj pa tudi mi lahko ponudimo roko in smo v pomoč ljudem na invalidskih vozičkih. Nekaj nas je bilo, ki smo na poti prijeli za vozičke in pomagali pri vlečenju oziroma potiskanju vozička.« Karel Krajnc iz SVZ Hrastovec jih je opazil. »Najbolj mi je ostala v spominu naveza, kako je pes vodič vodil slepega, malo močnejšega možakarja, ki je vlekel invalidski voziček, zraven pa so ga potiskali še spremljevalci.« Danilo Višnar pa je dejal: »Bil sem pri stolpu, kjer sem doživel nekaj lepega. Neka starejša ženska me je poljubila in me slikala. Slikal sem se tudi z znano slovensko igralko Urško Vučak Markež.«

Placki_stolp__3_
Na sliki skupina inPlannincev, arhiv inPlaninec

S podporo prijateljev 
Urška Vučak Markež je ambasadorka akcije GOGO in je bila nad pohodom tudi tokrat navdušena. »Eden drugemu si pomagamo. No, jaz ne toliko, jaz sama sebe probam spravit na vrh. Pomagajo mož in otroci, če je treba. Otroci danes niso bili z nami, saj so bili v šoli, mož pa je odločno opravil funkcijo potiskanja vozička. Dan je bil prelep in komaj čakam na naslednji pohod.«


»Hvala, da omogočate nam invalidom, da lahko doživimo naravo, razglede, ki jih drugače ne bi in bi ostali doma,« pa je rekla inPlaninka, ki je bila tokrat prvič z nami na pohodu. Pred stolpom smo naredili še eno gasilsko sliko, potem pa je že bil čas za povratek . Del poti navzdol smo opravili po gramozni in travnati poti. Spremljevalni kombi je imel na tem pohodu dosti dela. Voziti je moral električne skuterje in vozičke, ki so jim nagajale baterije, pohodnike, ki dela poti niso zmogli, pa kakšen težek nahrbtnik se je še našel. Na turistični kmetijo Leber so nas toplo sprejeli s tradicionalnim golažem ter gobovo juho z ajdovimi žganci. Dan se je že krepko prevesil v popoldan, ko smo se udeleženci vrnili na začetno točko pohoda pri baru Itak ter se počasi odpravili domov oz. v zavode.»Kljub kakšni nevšečnostim med pohodom nas je povezoval planinski duh, tako da smo vsi odšli z nasmejanimi obrazi. Veselimo se že naslednjih podvigov,« je, preden smo se razšli, dejal Tadej Raner, član delovne skupine GOGO.



Generalni sponzor akcije GOGO je že tretje leto NiceHash, slovenski posrednik pri rudarjenju kriptovalut. »Gora je lahko kot življenje - pretežka, če se vzpenjaš sam, a prijazna, če imaš podporo prijateljev. Velika požrtvovalnost in predanost ekipe GOGO nam je navdih in vzor. Biti del tega gibanja je čast in ponos,« je odločitev o sponzorstvu utemeljil predstavnik NiceHasha Martin Škorjanc. Ne preveč utrujeni, bogatejši za še za eno novo izkušnjo in predvsem ponosni, da nam je uspelo ,v kar pa seveda niti  začetku nismo dvomili, smo se poslovili. »Jaz bi še hodila z vami. Bilo mi je res fajn, sproščeno ...,« je rekla ena od prostovoljk.

 Zvezdana Bercko

Med vodniki spremljevalci tudi prostovoljke aktivno vključene v projekt Erasmus+ "SHE LEADS".

SheLeads_logo
Logo projekta She Leads.
24.04.2024