sreda, 17. avgust 2022 ob 00:00

Tokrat prvi trije žigi Slovenske planinske poti

Lepote gora nas vlečejo k sebi in vsak jih doživi drugače. Nekateri se naužijejo razgledov, drugi se navdušujejo nad gorskim zrakom, tretji uživajo, ko zagrizejo v hrib - vsak po svoje. Občutek zadovoljstva na vrhu pa je vsem enak: »Uspelo mi je, zmorem!.«
Naši Planinski dnevniki so že napolnjeni s polovico žigi, a skupinici so manjkali prvi trije žigi Slovenske planinske poti. Naši soplaninci so jih že odtisnili 8. februarja 2020 in od tedaj osvajajo slovenske hribe.
V torek, 8. avgusta, se je skupina pohodnikov, ki sliši na ime Slepi in slabovidni po Slovenski planinski poti, podala na Mariborsko kočo, Ruško kočo (sv. Areh) in pod slap Skalca. Dan je bil prelep, sončen, a ne prevroč, zato je kar vabil v hribe. Pohoda se je udeležilo 13 slepih in slabovidnih ter naših spremljevalcev.

SSP_po_SPP_Pohorje__3_
Na sliki skupina inPlaincev stoji okrog spomenika, arhiv inPlaninev

Na pot smo iz Ljubljane krenili malo po šesti zjutraj, pohod pa se je začel malo pred pol deveto. Izhodišče je bilo pri hotelu Belvi, ob končni postaji žičnice. Od tam smo naredili lep sprehod do Mariborske koče, pred katero stoji spomenik Ivanu Šumljaku, utemeljitelju Slovenske planinske poti. Tukaj smo odtisnilii prvi žig današnjega dneva. Pot smo nadaljevali proti Ruški koči, se tam malce okrepčali, nato pa si ogledali bližnjo cerkev sv. Areha. Da ne bi hodili po cesti, smo skočili v vozila in se odpeljali do slapu Skalca. To je bil pravzaprav najtežji del današnje poti. Najprej smo se spustili na dno kotanje, pri čemer so nam bile v veliko pomoč jeklenice. Nato smo nekaj časa uživali v hladu in šumenju okrog 15 metrov visokega slapu, zatem pa se počasi po še kar strmi poti povzpeli do kombija in avta.

SSP_po_SPP_Pohorje__2_
Na sliki skupina inPlaincev stoji pred tablo začetka SPP, v ozadju se dviguje Pohorje, arhiv inPlaninev

Na koncu smo ujeli še sam začetek Slovenske planinske poti, v Radvanju, kjer smo vtisnili tretji današnji žig, drugi je bil na Arehu.

Miha: »Pred dvema letoma v začetku leta sem že prehodit pot od Belvija do Areha, ko je potekala prva etapa slepih in slabovidnih po Slovenski planinski poti. Pot mi je bila znana in sem se je veselili. Tako noge ne bodo pozabile kako je zagristi v hrib. Tokrat smo tudi šli v cerkev sv. Areha, ki je po arhitekturi identična s tisto, ki stoji na sv. Treh kraljih. Posebna dogodivščina pa je bil spust do osvežilnega slapa Skalca, ki je zahteval kar nekaj spretnosti in vztrajnosti. Takih sproščenih pohodov sem vedno vesel.«  

 

Tudi to pot se zahvaljujem našim vrlim spremljevalcem, brez katerih naše potepanje po slovenskih hribih ne bi bilo mogoče.

Rok Janežič

07.10.2022