NOVICE  

Namen akcije Gibalno ovirani gore osvajajo je, da spodbudijo gibalno ovirane, da zapustijo enoličnega vsakdana ter se podajo v naravo, družbo in novim dogodivščinami naproti. Tisti dan se je tudi odvijala ista akcija na Čavnu. Gibalno ovirani so se skupaj z mladimi skavti in z organizacijo SONČEK TUV odpravili na Lavričevo kočo. Medtem na koči so se prostovoljci najprej seznanili z njihovim načinom dela in so se spoznavali drug drugega hkrati tudi lokacijo, saj je ta koča ravno prvič gostila te dve inkluzivni akciji. S prijazno najemnico Lavričeve koče Sonjo Trlep so se dogovorili, da bodo gluhi prostovoljci stregli gibalno oviranim in tako so tudi gibalno ovirani že počasi prikazali na očeh gluhih prostovoljcev in na ciljno točko, ki so jih zadali. 

Ob 12. uri so se vsi zbrali na enem mestu in tako se je pričela otvoritev. Otvoritev je potekala malo nad Lavričevo kočo in so gluhi prostovoljci predstavili v svojem jeziku, znakovnem jeziku, o skupnosti gluhih hkrati da ni “bav bav” se komunicirati z gluhimi hkrati da bo komunikacijski valjček podprl pri nemoteni strežbi hkrati so še predstavili še druga gradiva, ki jih čakali na mizah. Gibalno ovirani so tudi nase na otvoritvi opozorili glede na dostopnost stranišč na planinskih kočah in na dostopnost nekaterih planinskih poti. Slovenski igralec in pesnik Tone Kunter je bil ambasador akcje GOGO na Lavričevi koči, kjer je na otvoritvi tudi nam posvetil par besed in med udeleženci razdelil planinsko pesmico, ki se je glasila tako: 

Srečamo se 

na poti

na goro. 

Na strmi, skalni, 

nevarni poti. 

Ne ustavimo se

in ne govorimo. 

Le dober dan, 

srečno pot 

si želimo. 

In ko se srečamo 

zopet v dolini, 

vemo, 

da smo prijatelji. 

Po otvoritvi pa se je pričela prava akcija! 

Bil pa je izziv, da sta lahko dva gluha prostovoljca stregla toliko obiskovalcev, bilo jih je približno 40. Tolmač slovenskega znakovnega jezika pa je takrat hodil od miz do miz hkrati se pogovarjal s prostovoljci akcije GOGO, ki so podprli gibalno ovirane. 

Miloš, vodja delovne skupine GSPK hkrati idejni oče te akcije je bil takrat kot natakar, kjer je stregel gibalno oviranim: “Zame je bila to res zelo poučna izkušnja, da je pri gibalno oviranih zelo pomembna postavitev miz, da lahko gibalno ovirani nemoteno pristopijo do miz hkrati ne bodo bili v napoto drugim. Zanimivo je, da je sedaj v tem primeru tudi lokacija miz zelo pomembna.” Drugi gluhi natakar Aleš Peperko, kakor je tudi član delovne skupine akcije GSPK je bil enakega mnenja, da so zelo dobro skupaj sodelovali s timom natakarjev, kjer so delali v tej koči in z najemnico.

Urh Brvar, ki je bil tolmač slovenskega znakovnega jezika, mu je bilo v izziv tolmačiti pesmice oziroma planinske globoke pripovedi z močnim pomenom z namenom, da bi uporabniki SZJ lahko bolje razumeli vsebino le-teh. Poudaril je, da mu je bilo všeč, da sta gluha natakarja stregla samostojno in pri komunikaciji tako ni bilo nobenih težav. Pri prostovoljcih, ki so pomagali pri vzponu gibalno oviranim, je bil izražen interes pri spoznavanju slovenskega znakovnega jezika in gluhe skupnosti, tako da so se vsi prostovoljci lahko skupaj na Lavričevi koči spoznavali SZJ in naučili par novih kretenj. 

Tako je dan zelo hitro minil in po 3-4 urah so se gibalno ovirani skupaj s prostovoljci odpravili nazaj v dolino hkrati je ta dogodek v vsakemu pustil globok vtis in kot je izjavil Urh (prostovoljni tolmač SZJ); da je to znak, da nobena ovira ni ovira, da lahko stopimo skupaj in združimo akciji ter nekaj skupaj naredimo za skupnost. Milošu se je močno dotaknilo, ko je zagledal gibalno ovirane, kako so z iskro v očeh uživali ob razgledu, ki ga je nudila Lavričeva koča in da so bili zares zelo veseli, ko so osvojili to “goro” brez ovir. 

“Kapo dol akciji GOGO in za njihovo organizacijo, ki jih je prišlo res veliko. Z njimi je bila tudi organizacija SONČEK TUV. Meni je zelo všeč takšno sodelovanje z akcijo Gibalno ovirani gore osvajajo. Želim, da se to še nadaljuje. Bilo je res zelo lepo.” je na koncu še izjavil vodja delovne skupine GSPK, Miloš Ganić. 

Vsi so bili enotnega mnenja in bi tako tudi zaključili, da … 

Skupaj lahko premikamo meje, meje možnega!

Daša Peperko