Priključili smo se drugim pohodnikom planinskega društva Moravče, predvsem družinam z majhnimi otroki in se najprej po cesti podali na pot. Med pohodniki sta bila tudi dva gluha planinca. Pohod je bil praznično obarvan, saj smo kmalu iz ceste zavili na gozdno pot, kjer se je začela pravljica, kar nam je že na začetku namignila vodnica domačinka, ki je pripravila pohod. Na čelu skupine so bili radovedni, radoživi otroci, ki so nam držali dober tempo. Seveda pa se je našel tudi čas za počitek, ko so raziskovali po čarobnem gozdu pa tudi kaj zapeli.
Na slliki na skali stoji hiška z lučko, ob njen še lučka, arhiv inPlaninec
V temi so nam pot kazale majhne vilinske hišice, hišice palčkov in škratkov, ki so okrasili pot do vrha. Tokrat je bila pot krajša, tako da nismo uspeli porabiti vse energije. Na vrhu, pri lepo okrašenem domu, nas je pričakal veter, velika jelka, ki je čakala na otroke, da jo okrasijo z okraski, ki so jih prinesli sabo in glasba. Tudi odrasli smo dodali okraske, da je jelka postala praznično obarvana. Da je bilo otroško veselje popolno, jih je obiskal in obdaril tudi Božiček, ki se je prilagodil pomankanju snega in se pripeljal kar s kolesom.
Na sliki božiček na kolesu obkrožen z oktroki, arhiv inPlainec
Miha je stalni udeleženec pohodv, pa še kakšnega dodatnega si izmisli: »Že iz vabila je bilo razvidno, da bo tokratni pohod na Ušte drugačen od ostalih, saj sta nam datum in čas pohoda dala vedeti, da bo to nočni in tudi praznični pohod. Marsikdo bi rekel, da je za slepe vseeno oziroma, da ni razlike med dnevnim ali nočnim pohodom. Jaz se s tem ne strinjam, saj so že priprave na pohod malo drugačne. Zjutraj smo navajeni vsega po ustaljenem redu, popoldanski odhod pa že razmišljaš koliko je še časa, dopoldanska priprava nahrbtnika, ker drugače ga pripravim prejšnji dan in še bi se kaj našlo. Na samem pohodu pa nam naši spremljevalci oziroma tudi sopohodniki opisujejo okrašeno pot oziroma okolico, kje in kakšne so lučke. Že ti naši pogovori dajo vedeti, da je v zraku praznično vzdušje. Res pa je, da naši koraki po gozdnih in gorskih poteh niso nič drugačni po dnevi ali po noči. Vedno moramo poslušati naše spremljevalce, ki nas varno vodijo preko vseh ovir.«
V domu smo se okrepčali z dobro hrano in toplimi napitki, na koncu pa, kot je v naši navadi, še zapeli našo himno Odločen korak in seveda zaplesali. Veselje se je nadaljevalo še s prepevanjem na avtobusu na poti proti Ljubljani.
Na sliki skupina inPlanincev v planinskem domu v ozadju je zastava Odločen korak, arhiv inPlaninec
Za nami je še eden prijeten pohod in lepo zaključeno plodno leto 2022 na slovenski planinski poti. Z veseljem se oziramo proti novim izzivom v novem letu, se veselimo, da tudi mi postanemo pravi Slovenci in stopimo na Triglav.
Tudi tokrat se najlepše zahvaljujemo našim srčnim spremljevalcem, ki uživajo z nami in vsem, ki nam omogočajo spoznavati hribčke, hribe in gore. Vsem skupaj v novem letu želim največ zdravja in miru, veliko motivacije in vztrajnosti ter varnih, odločnih korakov. Piko na i pa dodamo 23. septembra na Debelem Rtiču!
Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski so pot začeli 2020 na Mariborski koči. Večina inkluzijskih pohodov je enodnevnih. Po štirih letih, 23. septembra 2023, bodo odtisnili zadnji žig in do polnega Dnevnika s Slovenske planinske poti jim še manjka 20 žigov in zadnji žig bodo odtisnili na Debelem Rtiču, 23. septembra 2023, ob Slovenskem dnevu športa in mednarodnem dnevu znakovnih jezikov. Rezervirajte si datum in se nam pridružite. Ta dan no praznično obarvan še z obeležitvijo 70. obletnice Slovenske planinske poti in 130. letnico Planinske zveze Slovenije.
Jana Führer
Na sliki v gozdu hišica in lučke, arhiv inPlaninec |
Najdi nas na Facebooku
