NOVICE  

torek, 7. februar 2023 ob 00:00, ogledov: 1211

Slepi planinci z odločnim korakom do konca Slovenske planinske poti

Objavil(a): Jurček NOWAKK
	Osmi februar pred tremi leti ni bil le slovenski kulturni praznik, bil je tudi planinski praznik. Na ta dan leta 2020 so slepi in slabovidni planinci začeli svojo akcijo Odločen korak – slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti. Namen prostovoljskega projekta, ki ga izvajata odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije ter Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih »Karel Jeraj«, je slepim omogočiti celovito doživetje gora, hkrati pa v hribe privabiti čim več ljudi z okvaro vida ter ozaveščati širšo javnost o slepoti in slabovidnosti, ki veljata za "nevidno" invalidnost.
Na prvi etapi SPP so se pohodniki pred tremi leti z Bellevueja na Mariborskem Pohorju napotili do Mariborske koče, kjer so v knjižice SPP odtisnili prvi žig in naprej do Ruške kole, kjer so dodali še drugi žig. Do danes so knjižice že na gosto požigosane, zadnji žig bodo vanje odtisnili 23. septembra letos na Debelem Rtiču in tako dosegli zastavljeni cilj - prehoditi celotno Slovensko planinsko pot. Na sliki vabilo na Zaključek poti - slepi in slabovidni planini po Slovenski planinski poti, 23. septembera 2023 "Slepi, tako kakor vsi drugi zdravi ljudje, potrebujejo gibanje. Zlasti še gibanje v naravi. V znanem domačem okolju se seveda znajdejo sami, a te poti s časoma postanejo prekratke. Želeli bi doživeti več, se spoznati z novimi ljudmi in hkrati narediti nekaj za zdravje, za dušo in za telo ter pokazati tudi spoštovanje do tistih slepih, ki so v preteklosti že prehodili večji del te poti. Kaj je lepšega kot prehoditi Slovensko planinsko pot? Nekaterim je to že davna želja, drugi si želijo prehoditi le določene odseke te poti, tretjim so izziv visoke gore, ki pa so za nas varne le, če nas spremljajo izkušeni vodniki," je ob začetku akcije pred tremi leti zapisala Sabina Dermota, pobudnica projekta. Na sliki skupina planincev s psom vodičem pred Mariborsko kočo, arhiv inPlaninec  Vsaka pot se začne s prvim korakom, tudi Slovenska planinska pot, so si odločno rekli in šli na pot. Slovenska planinska pot, še vedno je zanjo uveljavljen tudi izraz transverzala, velja za najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in na svetu. Začne se v Mariboru in poteka čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe ter se prek predalpskega hribovja spusti na Kras in konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Slepe pohodnike so prvi dve leti ustavljale koronske omejitve, lani pa je akcija stekla s polno paro. Opravili so kar 39 pohodov, med njimi tudi nekaj visokogorskih, ki so zahteven zalogaj celo za videče. Denimo iz Trente na Prehodavce in nato po dolini Triglavskih jezer na planino Blato, ali pa s planine Kuhinja na vrh Krna in nato mimo Krnskih jezer ter preko Bogatinskega sedla in Komne v Bohinj. Tudi letos jih čaka nekaj zahtevnih pohodov, denimo do Češke koče in na Ledine, pa na Storžič, Kriške Pode, Kokrško sedlo, do zavetišča pod Špičko, na Prisojnik in kot krona vseh pohodov - vzpon na Triglav. Na sliki skupina planincev hodi po tavniku, ki je odbdan z smrekovim gozdom, arhiv inPlaninec  Za varno hojo slepih in slabovidnih na planinskih poteh skrbijo planinski vodniki in drugi prostovoljci, ki so opravili usposabljanje na temo planinstvo za invalide. Še posebej zahtevno je spremljanje oseb z okvaro vida v visokogorju, ki zahteva več pozornosti, obilo kondicije in drugačen način vodenja. Tu prostovoljci pri hoji nadomeščajo njihove oči. Slepi in slabovidni si izberejo različne načine spremljanja. Nekateri se spremljevalca držijo za ali pod roko, drugi se držijo za spremljevalčev nahrbtnik in tako čutijo, ali se pot dviguje ali spušča, v katero smer se obrača. Nekateri so s spremljevalcem povezani s palico, ki jo držita vsak za en konec, lahko so tudi navezani z vrvjo, kar deluje podobno. Odvisno od potreb posameznika spremljevalci slepe in slabovidne pohodnike usmerjajo tudi glasovno, z navodili, nekaterim tudi zadošča samo glasovno usmerjanje. "Z desno nogo gor, visoko čez kamen, z levo mimo skale, tako, ja ... Pa po skalah naravnost navzgor, obrni se rahlo v desno, z desno nogo visoko gor, še malo, super, stopi na skalo, z levo zraven, pazljivo, naslednja skala se maje, zdaj pa čez korenine, dvigaj noge višje," odmeva po slovenskih hribih. Na sliki planinec vodi drugega planinca s pomočjo lesene palice po mulatjeri poti, arhiv inPlaninec Ana Oražem, vodja delovne skupine Odločen korak, je pri projektu od začetka. "Za cilj, ki se mi zdi pomemben v življenju, sem se pripravljena potruditi, tudi če moram ponoviti vajo, pa naj bo to hoja ali kaj drugega v življenju. Ni vedno lahko in enostavno, a se izplača za lastno zadovoljstvo in tudi za zadovoljstvo tistega, ki mi pomaga doseči zastavljeni cilj. Z leti sem ugotovila, da bolj ko se prepustim strahu, slabše opravim nalogo, ki sem se je lotila. Previdna sem vsekakor, vendar stremim k temu, da se s strahom preveč ne obremenjujem. Če padem, pač vstanem, preverim v kakšnem stanju sem in grem naprej ali, če je treba, tudi nazaj in v drugem poskusu naprej." Na sliki štirje planinci plezajo ob zajli navzgor, nad njimi je sinje nebo, arhiv inPlaninec Slepi pohodnik Gorazd pa dodaja: "Večina zdravih videčih nima toliko poguma, kot ga premorejo slepi in slabovidni, kaj šele zaupanja v sočloveka, da ga vodi. Kdor ne verjame, naj si zakrije oči s prevezo in naj zaupa nekomu, da ga vodi na 2000 metrov visok vrh. Zato smo vsi skupaj lahko ponosni nase in zgled ostalim." Na sliki se moški drži z levo roko za zajlo in se vzpenja, arhiv inPlaninec Večina videčih planincev kot glavni razlog, ki jih vleče v hribe, navaja razgled z vrhov. Kaj pa žene planince s slepoto in slabovidnostjo? "Res, marsikdo vpraša, kaj pa imate od tega, ko pridete na vrh? Veliko, tudi če ne vidimo," pravi Jana. "Tudi če ne vidimo lepih razgledov, čutimo energijo. Čeprav smo fizično utrujeni, smo v duši napolnjeni. Za vse slepe in slabovidne pa tudi za spremljevalce so to izkušnje, ki ostanejo v spominu, tega nam nihče ne more vzeti." Vesna pa dodaja: "Srce me vleče v gore. Tam je mir, je svoboda, neka ljubezen. Z vrha lahko tudi na druge stvari v življenju pogledaš z drugačne perspektive." Skupinska slika inPlanincev, za nekaj smrekami ob vsaki strani je vzpenja mogočno gorovje, arhiv inPlaninec Tudi ko je težko, ko je vroče, ko se pot vleče v nedogled, ko utrujenost naredi svoje, so njihova želja, navdušenje in veselje neizmerni. Pa tudi pogum, da si upajo dosegati svoje sanje. Na cilju si upravičeno rečejo oz. kar zapojejo svojo himno Odločen korak: "Za nas ni nikjer prav nobenih ovir." Zvezdana Bercko Povezane objave: PZS: Podpisan dogovor o sodelovanju in začetek poti za slepe in slabovidne po SPP PZS: Sabina Dermota pobudnica projekta SSP po SPP PZS: Vsaka pot se začne s prvim korakom, tudi Slovenska planinska pot PZS: Ana Oražem vodja delovne skupine SSP po SPP PZS: Slepi in slabovidni na 2000 m na 37. etapi po SPP