NOVICE  

četrtek, 22. junij 2023 ob 00:00, ogledov: 1337

Vključujoča priložnost na Dnevu slovenskih planincev

Objavil(a): Marjeta Čič
	Na Dnevu slovenskih planincev na Kalu inPlaninci seveda nismo manjkali. Med približno tisoč dvesto planinci, ki so se 10. junija zbrali na Dnevu slovenskih planincev na Kalu na Hrastnikom, so bili tudi navdušeni pohodniki vseh naših skupin. Skupaj smo premagovali izzive poti in si izmenjali navdušenje nad lepotami gora. Občutek pripadnosti in skupnosti med planinci je preprosto nekaj posebnega.
Zato dobrega vzdušja niso mogle pokvariti niti težave na poti, ki so jih imeli tisti inPlaninci, ki so se iz Domžal in Ljubljane pripeljali z avtobusom. »V bližini Hrastnika smo naleteli na cestno zaporo. Tako je moral šofer izvesti težaven obrat avtobusa in nas po drugi poti pripeljati do predvidenega izhodišča naše poti pred hrastniških rudnikom. Ker pa smo bili že pozni, smo le presedli na avtobus, ki so ga pripravili organizatorji prireditve, in se odpeljali v bližino doma na Kalu. Tako smo do cilja hodili le slabo uro,« pripoveduje Rok. A potem se je nekaj slepih in slabovidnih pohodnikov skupaj s spremljevalci na pobudo našega prostovoljca Nejca, gorskega tekača, ki je pretekel že pot iz domačega Šempetra do izhodišča pod Kalom, povzpelo še na Mrzlico. Na sliki se skupina inPlanincev vzpenja po cesti, arhiv inPlaninec Še predtem je Nejc do Doma na Kalu pospremil gibalno ovirane. »Pohod na Kal smo začeli pri kamnolomu. Po dolgem času sem bil spet v navezi s Harisom. Tudi tokrat brez teka, seveda na varnem delu, ni šlo. Skupaj z Majo, ki je potiskala voziček , jaz sem bil celotno pot spredaj in vlekel gurtne, sva namreč skozi tunel tekla. Premagali smo 2,8 kilometra poti in 174 metrov višinske razlike. Na vrhu sem zbranim opisal tudi bližnja hriba, Mrzlico in Klobuk, in predlagal, da se povzpnemo na katerega. Na tej poti sem se tudi preizkusil v vlogi priložnostnega vodiča,« je povedal Nejc. Na sliki je oseba na invallidskem vozičku z razprtimi rokami, za nim stoji moški, arhiv inPlaninec »Na Mrzlico smo prispeli v 45 minutah; v tem času smo premagali okrog 300 višinskih metrov ter prestopili precej kamnov in drsečih korenin, ki so bile mokre zaradi dežja zadnjih dni. Moja spremljevalka je bila Pia, učiteljica iz Finske, ki je trenutno na Erasmus+ izmenjavi v Sloveniji. Nato smo se po drugi poti, mimo planinskega doma na Mrzlici in po gozdu, odpravili nazaj na Kal, kjer nas je čakal nadvse okusen ričet,« je povedal Rok. Na sliki skupine šestih inPlanincev in majhen pes, v ozadju se vidijo antene, arhiv inPlaninec Tako pa je dogodek, katerega namen je vsem ponuditi enake možnosti uživanja v naravi in telesne vadbe, videla finska učiteljica Pia Parkkinen. »"Sem na delovnem obisku na OŠ Domžale in Melita me je povabila, da se kot asistentka pridružim pohodu za osebe s posebnimi potrebami. Po prihodu na Kal sem se seznanila z Rokom, ki sem mu pomagala na pohodu. Sprva smo hodili po lahki poti do prireditvenega prostora pred planinsko kočo na Kalu. Nato se je naša skupina šestih oseb odločila za dodaten pohod na vrh Mrzlice. Zame kot tujko in prvič v vlogi spremljevalke je bil pohod odlična izkušnja: imeli smo se res lepo, spoznavali smo se, pogovarjali o naših življenjih in domovinah, da o telovadbi niti ne govorimo! Dan v celoti je bil zame odlična izkušnja. Narava in pohodništvo sta mi pri srcu in to sem lahko delila z novimi prijatelji iz Slovenije.« Na sliki dva moška na poti navkreber po travnatem po bočju, sledijo jima še drugi planinci, arhiv inPlaninec Na prireditvenem prostoru je bil pester program: stojnice, delavnice, plezalna stena, razstava, v zabavnem programu pa je poleg Orlekov nastopil tudi duo Simi s svojo pesmijo Odločen korak, himno slepih in slabovidnih planincev, ki hodijo po Slovenski planinski poti. Avtorsko pesem Simone in Mihe Jakopina zapojemo na vsakem našem pohodu, saj gre v uho in seže do srca. Pozdravil nas je predsednik PZS Jože Rovan in spomnil na letošnji obletnici - 130-letnico PZS in 70-letnico Slovenske planinske poti, katere žige pridno nabirajo tudi slepi in slabovidni planinci. Izpostavil je novo akcijo Komisije za varstvo gorske narave Peš iz dolin do višin, s katero želi PZS spodbuditi planince in obiskovalce gora, da se v večji meri odločijo za uporabo javnega potniškega prometa ter druge naravi prijazne načine obiskovanja gora. Na sliki moški in žensk v oranžnih majicah pojeta na odru, moški igra na klaviature, arhiv inPlaninec Pomen hoje za kakovostno življenje je poudaril tudi alpinist in publicist Viki Grošelj. »Veseli me, da hoja zadnja leta doživlja renesanso in je pogosto izhod iz histeričnega sveta. Bolj kot hitimo, manj časa imamo. Hoja me vedno upočasni. Med hojo lažje razmišljam in me sprošča. Hoja je najboljši odgovor na norosti modernega sveta,« je dejal Grošelj in za konec, kot je vestno zapisal Stojan, z udeleženci delil še znano misel: »Če ti je vseeno, kdaj prideš, ne boš nikoli zamudil, in če ti je vseeno, kje si, se ne boš nikoli izgubil.« Na sliki nasmejana moški in ženska med pogovorom, arhiv inPlaninec Teh misli smo se inPlaninci spomnili že ob povratku s Kala. »Vozilo pred nami se je zagozdilo v ovinku, zato bi morali na rešitev problema čakati vsaj uro in pol. A skupnemu trudu šoferja in naključno prisotnih se moramo zahvaliti, da se je avtobus spet znašel na cesti, tako da smo lahko vsi nadaljevali pot proti domu in tja tudi srečno prišli,« je svoje vtise z Dneva slovenskih planincev sklenil Rok. Na sliki v leve deli deblo in na travnati površini inPlaninci, med njimi tudi na invalidskih vozičkih, arhiv inPlaninec Pripravila Zvezdana Bercko