Slovenske barve so zastopali Tanja Glušič (AK Ravne) z usmerjevalcem Mitjem Projetom v kategoriji B1 (najvišja stopnja okvare vida), kjer je med petimi tekmovalkami dosegla 2. mesto, Manca Smrekar (AO PD TAM Maribor) v kategoriji AU3 (manjkajoči prsti ali deli prstov na eni ali obeh rokah ali omejena funkcionalnost dlani) je dosegla 4. mesto od petih tekmovalk. Gorazd Dolanc (PD Moravče) z usmerjevalko in trenerko Mašo Bobek v kategoriji B2 (zmerna do huda okvara vida, oseba ni popolnoma slepa) je dosegel 6.mesto od šestih tekmovalcev. Matej Arh (AO PD Kranj) v kategoriji AL1 (najvišja stopnja oviranosti v spodnjih okončinah), prej RP2, je dosegel 3.mesto od petnajstih tekmovalcev, novinec Rok Močnik (AO PD Kranj) v kategoriji RP2 (zmanjšana moč, gibljivost ali stabilnost v telesu) pa je dosegel 8. mesto od desetih tekmovalcev.
Nataša Privošnik je šesta slovenska paraplezalka, ki je bila prijavljena na tekmo v Innsbrucku, a zaradi sprememb v pravilih Mednarodnega paralimpijskega komiteja z letošnjim letom glede medicinskih diagnoz v kategorizacijah ni nastopila. Po novih kriterijih njena diagnoza ne spada več v kategorijo RP2.
Nataša Privošnik je s tekmovalnim plezanjem pod okriljem IFSC zaključila.
»Lani sem se odločila, da bo moje zadnje tekmovanje v paraplezanju potekalo letos v Innsbrucku. Zaključek, ki sem ga izbrala sama, z željo, da postavim piko na i obdobju tekmovalnega plezanja. Toda življenje piše svoje zgodbe. Letos so stopile v veljavo spremembe v pravilih klasifikacije tekmovalcev z invalidnostjo: strožja merila, nova pravila glede diagnoz, ki jih priznava IFSC in IPC, glede na to, da je paraplezanje od lani tudi paralimpijska disciplina. Na zdravniških pregledih v Innsbrucku (klasifikacijski pregledi) so potrdili dve novi diagnozi, vendar ti dve, po novih pravilih, ne ustrezata zahtevam za vključitev v nobeno od tekmovalnih kategorij. Tako sem svojo tekmovalno kariero končala prav v Innsbrucku, malce drugače, kot sem si želela, a vseeno s ponosom, mirnim srcem in novimi izzivi.
Iskrena hvala družini, odboru InPlaninec pri PZS, moji trenerki Maši Bobek, selektorjem, sotekmovalcem, organizatorjem, klasifikatorjem, zdravnikom, prijateljem, osebju Plezalnega centra Celje in vsem, ki ste verjeli v moje sposobnosti tudi takrat, ko sem sama dvomila. Hvala "botru" mojega plezanja od 2021, Jurij Ravnik. Plezanje ostaja z mano, v novi obliki. Še bolj usmerjeno k občutkom, povezovanju z drugimi in deljenju vsega, kar sem se na tej poti naučila. Morda bom zdaj lahko več dala tistim, ki šele vstopajo v svet paraplezanja.«
Športni duh ne izbira telesa in se ne ustavi pred togimi pravili tekmovanj.
In to je aprila ekipa inPlaninec pleza blestela na Dunaju tudi dokazala. Gonilna sila organizacije, povezovanja in seveda navijanja je bila prav Nataša Privošnik, srce ekipe in lahko bi rekli ambasadorka paraplezanja.
Selektor Marko Guna se je v svoji novi vlogi odlično znašel, ob pomoči tudi spremljevalca Igorja Golčmana ter Maše Bobek, ki ima s postopki na mednarodnih tekmah že izkušnje.
Naslednja tekma bo svetovno prvenstvo septembra v južni Koreji. |
Najdi nas na Facebooku
