NOVICE  

V Brnu je 15. avgusta potekalo prvo češko odprto mednarodno tekmovanje v paraplezanju, na katerem je nastopilo 34 paraplezalcev iz osmih držav - Nemčije, Turčije, Avstrije, Portugalske, Češke, Slovaške, Švice in Slovenije.

Slovenija je nastopila z močno zasedbo. Slovenske barve je zastopalo pet tekmovalcev. Trije so člani skupnosti inPlaninec pleza - Rok Močnik, Iva Pajtler in Nataša Privošnik -, Močnik pa je tudi član slovenske paraplezalne reprezentance. Reprezentanco sta zastopali še Pia Purkart in Neli Hren.

Ekipo so spremljali selektor Marko Guna, trenerka Maša Bobek in dva spremljevalca.

Tekmovalci so nastopali v različnih klasifikacijskih kategorijah, nekatere pa so bile zaradi števila prijavljenih tekmovalcev združene. Tako so se na posameznih smereh pomerili športniki z različnimi telesnimi okvarami, kar je ena od posebnosti paraplezalnih tekmovanj in hkrati poudarja njihovo vključujočo naravo.

Slovenska ekipa je bila na koncu izjemno uspešna:
Nataša Privošnik - 1. mesto v kategoriji Open
Pia Purkart - 1. mesto v mešani kategoriji
Iva Pajtler - 2. mesto v kategoriji Open
Neli Hren - 3. mesto v mešani kategoriji
Rok Močnik - 4. mesto v mešani kategoriji

Toda rezultati so le del zgodbe. Za vsakim doseženim mestom so treningi, priprave, delo s trenerjem, disciplina, potovanja, oprema, številne ure in predvsem pripravljenost vztrajati.

»Na steni se res pokaže, koliko lahko človek doseže.«

Prav priprava na tekmovanje je pomemben del poti vsakega paraplezalca. Plezanje ni samo prihod na tekmovanje in nastop pred občinstvom. Za športnikom so ure treninga, delo s trenerjem, spoznavanje novih smeri, razvijanje tehnike, premagovanje strahu in učenje vztrajnosti.

Trenerka Maša Bobek je po tekmovanju poudarila predvsem tisto, kar je bilo mogoče videti na plezalni steni.
»Prvo odprto mednarodno prvenstvo v paraplezanju v Brnu 2026 mi bo ostalo v lepem spominu. Najbolj se mi je vtisnila v spomin borbenost tekmovalcev, njihova vztrajnost in energija. Na steni se res pokaže, koliko lahko človek doseže, ko verjame vase in vztraja do zadnjega giba.«

Prav zadnji gibi so pogosto najtežji. Ko zmanjka moči, ko se pojavi negotovost in ko se zdi naslednji oprimek skoraj nedosegljiv, pridejo do izraza izkušnje s treningov in podpora ekipe.

Maša ob tem na prihodnost paraplezanja gleda z veliko optimizma:
»Paraplezanju bi za prihodnost želela predvsem, da še naprej raste, povezuje ljudi in postaja vedno bolj prepoznavno. Želim si več priložnosti za tekmovalce, več podpore in predvsem čim več ljudi, ki bodo v tem športu našli pogum, veselje in občutek, da zmorejo.«

Posebno zgodbo ima tudi Iva Pajtler, ki je domov odšla z drugim mestom in pokalom, ki ji bo še dolgo ostal v spominu. Letos je prvič stopila na stopničke, zato je bila na svoj dosežek še posebej ponosna: »Vesela sem, da sem odplezala več, kot zmorem.«
Za Ivo je bilo tekmovanje še posebej pomembno, saj ji je prineslo novo izkušnjo in hkrati rezultat, ki ga pred nastopom ni pričakovala.

»Na tekmovanje sem prišla polna pričakovanj, da bom dala vse od sebe. A na tekmi je bila velika trema, mešani občutki, strah. Nato sem si ob spodbudi trenerke rekla, da se sprostim in splezam.«

Ko je stopila v steno, se je vse spremenilo. Trema in pričakovanje sta se umaknila osredotočenosti na smer.

»Po odplezanih smereh sem imela naval adrenalina, polnega veselja, sreče, ko sem dobila prvič pokal v roke. Vedela sem, da sem odplezala več, kot zmorem in presegla svoja pričakovanja.«

Drugo mesto ji je prineslo še nekaj pomembnejšega - novo motivacijo.
»Sedaj imam za prihodnost veliko motivacijo, da treniram plezanje resneje in se podam na druge tekme. Ta tekma mi bo ostala v zelo lepem spominu.«

Ob tem Iva poudarja, da v Brnu ni bila pomembna samo tekmovalnost.

»Tukaj ni bila samo tekmovalnost, ampak povezanost ljudi med seboj, spodbujanje drug drugega in kratki pogovori.«
Prav v tem je ena od posebnosti paraplezanja. Tekmovalci se na steni borijo vsak zase, vendar jih izkušnja tekmovanja povezuje tudi zunaj nje.

Ob tem Iva ni pozabila na vse, ki so ji pomagali na poti do uspeha: »Hvala za spodbudo, motivacijo in podporo vsem, ki so bili z mano. Hvala vsem, ki ste navijali zame in za nas. Nataša, hvala za spodbudo in za to, da greva skupaj naprej na nadaljnja tekmovanja, kjer se bova še naprej razturali!«

Pot do tekmovalnega paraplezanja se začne veliko prej
Uspešen nastop je rezultat daljšega procesa. Tekmovalec mora najprej narediti korak zase, vztrajati pri treningih in pokazati pripravljenost za napredovanje.

Plezanje prinaša stroške treningov, dela s trenerjem, opreme, članarin, potovanj in tekmovanj. V začetnih korakih si mora tekmovalec praviloma sam zagotoviti in financirati treninge ter pokazati, da je pripravljen vlagati vase, svoj čas in trud.
Ko se pokažejo angažiranost, napredek, volja in rezultati, lahko pomembno podporo ponudi tudi skupnost inPlaninec mogoče tudi plezalni klub ali reprezentanca.

Ta podpora omogoča pomoč pri treningih, delu s trenerjem, udeležbi na tekmovanjih in drugih stroških, povezanih z razvojem športnika.

Toda ekipa inPlaninec ne podpira le tekmovalnega paraplezanja. Pomemben del je tudi rekreativno plezanje, kjer cilj ni medalja, temveč gibanje, druženje, premagovanje lastnih meja in vključevanje v plezalno skupnost.
Pot tako ni enaka za vse. Nekdo bo plezal zaradi veselja in druženja, drugi bo želel izboljšati svoj osebni dosežek, tretji pa bo naredil korak v tekmovalni šport.

Bistveno je, da ima vsak možnost izbrati svojo pot.

»Nič ni samoumevno«

Za tekmovalnim rezultatom je zato veliko več kot samo nekaj minut v plezalni steni.

»Nič ni samoumevno. Najprej je treba pokazati voljo, vložiti svoj čas, finančna sredstva in trud ter narediti korak zase. Ko je ta trud prepoznan, pa je prav, da organizacija stopi ob posameznika in mu pomaga narediti naslednji korak.«

Prav takšno okolje omogoča, da se posameznik iz rekreativnega plezalca razvija v tekmovalca, hkrati pa ohranja možnost, da ostane pri plezanju zaradi veselja, druženja in dobrega počutja.

V Brnu niso šteli samo rezultati
Čeprav so bili slovenski rezultati odlični, je bilo prvo češko odprto mednarodno tekmovanje veliko več kot tekmovanje za medalje.

Za ekipo inPlaninec je bilo plezanje polno dogodivščin, smeha, podpore ter prijateljstev — tako dolgoletnih kot novih, ki so se šele začela rojevati. Še posebej smo se razveselili srečanja s paraplezalci, ki so nas obiskali na začetku leta na prvem revialnem paraplezalnem dogodku v Sloveniji. To je bil dogodek, ki je pokazal, kako plezanje povezuje, navdihuje in briše meje.

Organizatorji so ustvarili okolje, v katerem so se tekmovalci počutili sprejete, slišane in vključene.

»Danes ni šlo samo za tekmo. Šlo je za ljudi. Za spoštovanje. Za sprejemanje. Za občutek, da smo vsi del ene plezalne zgodbe.«

Od prvega trenutka je bila prisotna dobra energija, toplina in iskrena človeška pozornost. Pomembna je bila vsaka podrobnost - od prijave in organizacije do priprave plezalnih smeri, dela sodnikov, usmerjanje tekmovalcev, varnosti, urnika in informacij.
»In prav te podrobnosti so naredile razliko,« je navdušena Nataša Privošnik.

Posebna zahvala zato pripada vsem, ki so pomagali ustvariti sproščeno in vključujoče vzdušje.
»V zraku ni bilo občutka 'mi in vi'. Bili smo mi - plezalci, organizatorji, trenerji, spremljevalci, sodniki in gledalci,« opiše vzdušje tekmovanja Nataša Privošnik.

In morda prav Natašin stavek najbolje povzame bistvo dogodka:
»Na steni smo tekmovalci. Pod zidom smo predvsem ljudje.«

Medalje, ki imajo posebno zgodbo
Slovenska ekipa se iz Brna vrača z dvema zmagama, drugim, tretjim in četrtim mestom. Toda vsaka medalja ima svojo zgodbo.
Za Natašo Privošnik je to še en pomemben korak na njeni poti, Pia Purkart je osvojila prvo mesto v mešani kategoriji, Neli Hren tretje mesto, Rok Močnik pa četrto mesto.

Iva Pajtler je domov odšla z drugim mestom in pokalom, ki ji bo ostal v spominu, saj je prvi.
»Vedela sem, da sem odplezala več, kot zmorem, in presegla svoja pričakovanja.«
Takšni trenutki so pomembni, ker športniku pokažejo, da so meje pogosto bolj premakljive, kot se zdijo pred začetkom.

Svečan zaključek z Adamom Ondro
Tekmovanje je dobilo poseben pečat tudi na zaključni slovesnosti, ko je medalje tekmovalcem podelil Adam Ondra, eno največjih imen svetovnega športnega plezanja.

Češki plezalec je svetovno znan po izjemnih dosežkih v težavnostnem in balvanskem plezanju ter velja za enega najboljših plezalcev svoje generacije. Njegova prisotnost je bila pomembno priznanje razvoju plezanja na Češkem in mednarodnemu pomenu dogodka.

Za tekmovalce, ki so svoje medalje prejeli iz rok enega najbolj prepoznavnih obrazov svetovnega plezanja, je bil to zagotovo trenutek, ki bo ostal v spominu.

Brno odpira vrata v prihodnost
Prvo češko odprto mednarodno tekmovanje je pomembno tudi zaradi prihodnosti paraplezanja. Brno bo prihodnje leto gostilo tekmo svetovne paraplezalne serije (WC), kar odpira nove možnosti za razvoj športa in njegovo še večjo mednarodno prepoznavnost.

»Paraplezanju bi za prihodnost želela predvsem, da še naprej raste, povezuje ljudi in postaja vedno bolj prepoznavno,« pravi Maša Bobek.

Prav mednarodna tekmovanja omogočajo, da se športniki srečujejo, izmenjujejo izkušnje, sklepajo nova poznanstva in spoznavajo različne načine plezanja.

Za slovenske paraplezalce pa so takšna tekmovanja tudi priložnost, da preverijo svoje znanje, pridobijo izkušnje in ugotovijo, kam jih lahko pripeljejo nadaljnji treningi.

»Hvala za čudovit dan«

Ob koncu ostaja predvsem hvaležnost.

»Iskrena in velika zahvala organizatorjem prvega mednarodnega odprtega prvenstva Češke v paraplezanju 2026 v plezalni steni HUDY v Brnu.«

»Hvala za vsak nasmeh, spodbudo, pomoč, potrpežljivost in prijazno besedo. Hvala tudi vsem, ki ste delali v ozadju in ki jih morda sploh nismo opazili. Po vaši zaslugi je lahko vse potekalo tako lepo.«

Posebna zahvala gre Češki planinski zvezi, ekipi plezalne stene HUDY Brno, sodnikom, organizatorjem, spremljevalcem in vsem posameznikom, ki so prispevali k izvedbi dogodka.

»Hvala za čudovit dan, za odlično organizacijo in predvsem za srce, ki ste ga vložili v ta dogodek.«
Brno je tako pokazalo, da paraplezanje ni samo športna disciplina in da rezultat ni edino merilo uspeha.

Je prostor, kjer se človek uči vztrajnosti, premika svoje meje, pridobiva samozavest in spoznava, da zmore več, kot je morda mislil.

Je prostor, kjer se srečajo tekmovalci, trenerji, spremljevalci, organizatorji in navijači. In je prostor, kjer lahko vsak oprimek pomeni nov korak.

Slovenska ekipa se iz Brna vrača z odličnimi rezultati, novimi izkušnjami in še večjo motivacijo za naprej. Brno pa se prihodnje leto vrača na svetovni paraplezalni zemljevid.

Hvala, Brno. Se vidimo prihodnje leto.

Povezane objave: