Pri Planinskem domu na Uštah nad Moravčami smo se zbrali pohodniki različnih generacij in z različnimi življenjskimi izkušnjami. Skupaj smo se podali na jesensko pot, na kateri so se prepletali pogovori, smeh, medsebojna pomoč in občudovanje narave. Vsak je prispeval po svojih močeh, tempo pa smo prilagajali tako, da smo lahko pot doživeli skupaj.
Korporativno prostovoljstvo, ki povezuje
Loterija Slovenije se je letos v okviru svojega programa korporativnega prostovoljstva odločila za sodelovanje z inPlaninci. Pobuda se je razvila po predstavitvi dejavnosti Odbora inPlaninec na začetku leta, ko so prepoznali priložnost, da zaposleni svoj prostovoljski dan preživijo v naravi in pobliže spoznajo inkluzijsko planinstvo.
»Letos smo se na Loteriji Slovenije odločili, da v okviru korporativnega prostovoljstva organiziramo pohod z inPlaninci. Odbor inPlaninec smo spoznali na začetku leta in ko so nam predstavili svoje dejavnosti, smo rekli: evo, to je odlična priložnost, da sodelavci preživimo dan prostovoljstva v naravi s krasnimi ljudmi,« je povedala Tina Djinovski, vodja trajnosti in odnosov z deležniki pri Loteriji Slovenije.
Dodala je, da je izkušnja presegla njihova pričakovanja. Ob tem je izrazila željo, da bi se zaposleni tudi v prihodnje odločali za prostovoljstvo, ne le v okviru organiziranih aktivnosti podjetja, temveč tudi v svojem prostem času.
Za nekatere zaposlene je bila to prva izkušnja s spremljanjem oseb z različnimi oviranostmi. Andrej Štalec, organizator prodaje pri Loteriji Slovenije, je na pohodu sodeloval pri vleki prilagojenega invalidskega vozička. Naloga, s katero se je srečal prvič, mu je prinesla povsem novo izkušnjo.
»Ko mi je bila dodeljena ta naloga, nisem vedel, kaj pričakovati, a sem jo z veseljem sprejel. Naučil sem se veliko o sodelovanju pri vleki z dvema gurtnama. Ena luštna, lepa izkušnja in z veseljem se še kdaj pridružim.«
Prav takšna srečanja kažejo, da prostovoljstvo ni le pomoč drugim, ampak tudi priložnost za učenje, pridobivanje novih izkušenj in medsebojno povezovanje.
Zaupanje se gradi na skupni poti
Pomemben del inkluzijskega pohodništva je medsebojno zaupanje. To se razvija skozi komunikacijo, sodelovanje in razumevanje potreb posameznika. Na pohodu proti Pivklju so se prostovoljci prvič srečali z nekaterimi načini spremljanja in hitro ugotovili, kako pomembni so usklajeni koraki, jasna komunikacija in medsebojno poslušanje.
Slepa planinka Ana Oražem je posebej pohvalila svojo spremljevalko, prav tako Ano, ki se je s spremljanjem slepe osebe srečala prvič.
»Glede na to, da je prvič spremljala, me je zelo dobro vodila, tako da sem se počutila varno. Lepo sem hodila z njo, skoraj nobenih težav nisva imeli. Ravno prav je povedala, kaj je – ni bilo ne preveč ne premalo informacij.«
Ob tem je ekipo Loterije Slovenije povabila, naj se inPlanincem še kdaj pridruži, svojo soimenjakinjo pa posebej pohvalila, saj ima po njenem mnenju pravi talent za spremljanje slepih.
Z izkušnjo je bil zadovoljen tudi Štefan Glavan, inPlaninec in uporabnik invalidskega vozička, ki so ga na pohodu spremljali prostovoljci Loterije Slovenije.
»Bilo je super. Eni pravijo, da je bilo mrzlo, mene ni zeblo, tako da sem zelo zadovoljen in vesel, da sem tukaj. Malo so sicer rabili, da so se uskladili, potem pa so zelo hitro osvojili.«
Štefan je prostovoljce z veseljem povabil tudi na katerega od prihodnjih pohodov.
Presenečenje nad voljo in dosežki inPlanincev
Pohod je bil priložnost tudi za izmenjavo izkušenj in spoznavanje planinskih dosežkov inPlanincev.
Nives Slemenjak, pravnico Loterije Slovenije, je presenetilo predvsem to, kako zahtevnih planinskih podvigov se lotevajo inPlaninci.
»V bistvu me je najbolj presenetila ta volja vseh ljudi, ko smo se pogovarjali, kako visoko gredo v hribe – bila sem ful presenečena, da gredo do 3900 metrov. To mi je bilo res vau, bravo! Z veseljem bi se udeležila še kakšnega pohoda.«
Priznala je tudi, da je bil pohod nekoliko zahtevnejši, kot je pričakovala. Kljub temu je dan opisala kot odlično izkušnjo, pri kateri sta jo najbolj navdušila dobra energija in humor med udeleženci.
Takšna srečanja so priložnost za preseganje predsodkov in drugačen pogled na sposobnosti ter dosežke ljudi z invalidnostmi. Predvsem pa omogočajo, da se ljudje spoznajo skozi skupna doživetja, ne skozi svoje omejitve.
Jesenski razgledi in drobna doživetja
Pot od Planinskega doma na Uštah proti Pivklju nas je vodila skozi jesensko obarvano pokrajino. Na treh razglednih točkah smo občudovali poglede proti dolini reke Save, Svetemu Miklavžu, Dešnu in Kresnicam. Meglice, ki so se prepletale z jesenskimi griči, so ustvarjale prav posebno vzdušje.
Medtem ko so nekateri uživali v razgledih in pogovorih, so najmlajši pohodniki opazili povsem drugačne podrobnosti. Ko smo jih vprašali, kaj jim je bilo na izletu najbolj všeč, so povedali:
»Všeč mi je bilo jesensko listje in zvok, ko smo hodili po njem.«
»Videl sem konje.«
»Všeč mi je bilo hoditi s palicami.«
»Hvala, da smo lahko šli na izlet!«
Njihovi odgovori nas spomnijo, da vrednost pohoda ni le v prehojeni poti in doseženem cilju. Včasih največ pomenijo šelestenje listja pod nogami, srečanje z živalmi ali preprosto veselje ob dnevu, preživetem v naravi in dobri družbi.
Po vrnitvi smo se okrepčali z okusno planinsko hrano v Planinskem domu na Uštah, kjer smo ob sproščenem druženju zaključili prijeten jesenski dan.
Skupaj ustvarjamo priložnosti za vse
Inkluzijski pohodi Skupaj v hribe povezujejo slepe in slabovidne, gibalno ovirane, nevrorazlične, gluhe in naglušne, dolgotrajno bolne ter druge pohodnike, ki si želijo aktivnega preživljanja časa v naravi.
Na skupnih poteh spoznavamo, da inkluzija ni le pomoč pri premagovanju fizičnih ovir, temveč predvsem ustvarjanje okolja, v katerem lahko vsak posameznik sodeluje, prispeva po svojih močeh in se počuti enakovrednega člana skupine.
Sodelovanje z Loterijo Slovenije je pokazalo, kako lahko korporativno prostovoljstvo povezuje ljudi iz različnih okolij. Prostovoljci so pridobili nove izkušnje, inPlaninci nove spremljevalce, vsi skupaj pa priložnost za spoznavanje in druženje.
Iskrena hvala zaposlenim Loterije Slovenije za njihov čas, pripravljenost za sodelovanje in dobro voljo. Hvala tudi vsem inPlanincem, učencem, spremljevalcem, planinskim vodnikom in prostovoljcem ter oskrbnikom Planinskega doma na Uštah za prijaznost in gostoljubje.
Ko hodimo skupaj, niso pomembni le osvojeni vrhovi, temveč predvsem ljudje, doživetja in vezi, ki nastajajo na skupni poti.
Ustvarjamo priložnosti za inPlanince!
Pohod je potekal v okviru programa Inkluzijski koraki k zdravju z inPlaninci, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija. Program spodbuja redno telesno dejavnost, zdrav življenjski slog ter vključevanje oseb z različnimi oblikami invalidnosti in oviranosti v dostopne planinske aktivnosti.