Do slapu z nenavadnim imenom
Našo pot smo začeli v dolini Završnice, ki nas je pričakala
v čudovitih jesenskih barvah. Prvi cilj pohoda je bil približno 20 metrov visok
slap Hudič babo pere, ki že s svojim nenavadnim imenom vzbuja radovednost.
Slap je zanimiv tudi zaradi svoje spreminjajoče se podobe.
Njegova vodnatost je odvisna od padavin, pozimi pa lahko zamrzne v ledeno
zaveso, ki privablja tudi ljubitelje lednega plezanja. Tokrat smo ga občudovali
v jesenski podobi, obdani z barvitim gozdom.
Po sledeh zgodovine v Titovo vas
Po ogledu slapu smo pot nadaljevali proti Titovi vasi,
nekdanjemu partizanskemu taboru, skritemu v gozdovih pod Smokuškim vrhom.
Med drugo svetovno vojno je tu stalo enajst lesenih barak, v
katerih je prebivalo približno 80 borcev Kokrškega odreda. Kljub zahtevnim
razmeram so si uredili presenetljivo organizirano življenje. Imeli so
telefonsko povezavo, zobozdravnika, izdajali svoj časopis ter pripravljali
glasbene in kulturne dejavnosti.
Tabor so januarja 1945 napadle nemške enote in ga požgale.
Danes obnovljene barake in spominska obeležja ohranjajo spomin na življenje in
dogodke v tem skritem gozdnem naselju.
Obisk Titove vasi je bil tako priložnost, da smo prijetno
rekreacijo povezali tudi s spoznavanjem lokalne zgodovine.
Skupaj, v tempu, ki ustreza vsem
Bistvo našega pohoda pa niso bili le prehojeni kilometri in
obiskane znamenitosti, temveč predvsem ljudje.
Hodili smo v tempu, ki je ustrezal vsem udeležencem, se
prilagajali drug drugemu in skrbeli, da se je vsak počutil dobrodošlega in
vključenega. Med potjo ni manjkalo pogovorov, smeha, spodbud in medsebojne
pomoči.
Prav takšni trenutki najbolje pokažejo, kaj pomeni
inkluzijsko pohodništvo v praksi. Različne zmožnosti in potrebe niso ovira za
skupno doživetje, kadar so v ospredju razumevanje, sodelovanje in
pripravljenost, da pot prilagodimo drug drugemu.
Čudovit jesenski dan smo tako izkoristili za gibanje na
svežem zraku, spoznavanje novih krajev in predvsem za krepitev prijateljstev
ter občutka povezanosti.
Na naših pohodih ni pomembno, kdo prvi doseže cilj.
Pomembno je, da na poti nihče ne ostane sam in da v skupnih doživetjih najdemo
prostor za vsakogar.
Pohod je potekal v okviru programa Inkluzijski koraki k
zdravju z inPlaninci, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike
Slovenije v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija!
|