sreda, 18. november 2026
POIŠČI

Najdi nas na Facebooku

NOVICE

Prenavljamo naše spletne strani!
Vse novice s področja Odbor inPlaninec so na voljo na pzs.si/novice/?komisija=pin-opp.
Vabljeni k branju!
ponedeljek, 16. november 2026 ob 00:00, ogledov: 26

Učenje drug od drugega na izobraževanju inPlaninec premika meje dostopnosti planinstva

Objavil(a): Marjeta Čič
Na Uštah nad Moravčami je potekalo jesenko izobraževanje inPlaninec za delo z osebami z invalidnostjo in osebami s posebnimi potrebami (OPP) v planinstvu. Tridnevni program je znova povezalo ljudi, ki želijo pridobiti nova znanja, nadgraditi izkušnje in soustvarjati planinstvo, v katerem ima vsak posameznik svoje mesto. Skozi strokovna predavanja, osebne zgodbe, pogovore in praktične izkušnje so udeleženci spoznavali, kako pomembni so razumevanje posameznika, ustrezne prilagoditve in zaupanje.
Izobraževanje inPlaninec je namenjeno vsem, ki jih zanima delo z osebami z invalidnostjo in OPP ter želijo pridobiti ali nadgraditi znanje za njihovo vključevanje v planinske dejavnosti. Do danes se ga je udeležilo že več kot 300 slušateljev, nekateri pa se zaradi dobrih izkušenj in želje po dodatnem znanju vračajo znova in znova.

Program temelji na prepričanju, da planinstvo ni rezervirano le za posameznike z določenimi telesnimi ali drugimi zmožnostmi. Z ustreznim pristopom, prilagoditvami in podporo lahko tudi osebe z različnimi oviranostmi doživljajo naravo, gore in vse, kar prinaša planinska skupnost. Cilj izobraževanja je zato usposobiti strokovni kader, prostovoljce, planinske vodnike, spremljevalce in druge zainteresirane za kakovostno, varno in vključujoče delo. 

Pozitivno vzdušje in aktivno sodelovanje so zaznamovali vse tri dni izobraževanja. Tudi predavatelji so opazili zavzetost skupine, njeno predznanje in odprtost za nova spoznanja. Ena od predavateljic je svoje vtise strnila z besedami: »Dobro vzdušje, interes slušateljev in sodelovanje skupine so bili dobri.«

Razumeti posameznika in njegove potrebe
Pomemben del izobraževanja so bile predstavitve različnih oblik invalidnosti in posebnih potreb ter razumevanje posameznika kot celostne osebe. Aleš Peperko je predstavil uvodne vsebine s področja invalidnosti, med drugim pomen ustreznega podajanja informacij gluhim in naglušnim osebam. Pri sporazumevanju je namreč pomembno, da informacije dosežejo posameznika na način, ki mu najbolj ustreza.

Posebno pozornost je pritegnila tema ADHD. Udeleženci so spoznavali značilnosti motnje pozornosti in hiperaktivnosti, njen vpliv na vsakodnevno življenje, odnose, spanje, gibanje in uravnavanje čustev. V ospredju je pomen sprejemanja samega sebe, razumevanja lastnih odzivov ter ustvarjanja varnega in spodbudnega okolja.

»Utrujeno telo ni enako kot utrujeno živčevje,« je bilo eno od sporočil, ki je spodbudilo razmislek o potrebah posameznika. V skupini pa sta ključna občutek varnosti in sprejetosti. Otroci in odrasli potrebujejo okolje, v katerem so lahko to, kar so, brez strahu pred obsojanjem.

Gibanje kot osnova zdravja, razvoja in dobrega počutja
Predavanje Tjaše Filipčič je osvetlilo pomen gibanja in razvoja gibalnih sposobnosti pri osebah z različnimi oviranostmi. Posebno pozornost je namenila temeljnim gibalnim vzorcem, kot so hoja, tek, poskoki in koordinacija gibanja.
O gibalni oviranosti in telesni dejavnosti oseb, ki uporabljajo invalidski voziček, je govorila Irena Lamovec. Udeleženci so spoznali pomen pravilnega sedenja, ustrezne drže in učinkovitega potiskanja invalidskega vozička ter praktično preizkusili varno presedanje z invalidskega vozička na stol.

Tudi za osebe s kroničnimi obolenji je pomembno gibanje, saj lahko redna in ustrezno prilagojena telesna dejavnost pripomore k ohranjanju in izboljšanju zdravja ter lajšanju nekaterih simptomov.

Suzana Pustivšek je odgovorila na vprašanje, kako pravilno napolniti in nositi nahrbtnik ter ga ustrezno nastaviti. Udeleženci so spoznali, kam v nahrbtniku pospraviti težje in kam lažje stvari, kako razporediti opremo ter pravilno namestiti naramnice in pasove. Vse to namreč pripomore k udobnejši, varnejši in manj naporni hoji.

V nadaljevanju so se zvrstile teme gluhote in naglušnosti, slepote in slabovidnosti, avtizma, motenj v duševnem razvoju in psihologije v športu.

Planinstvo je posebno dragoceno, saj narava ponuja odprto in veččutno učno okolje, ki se nenehno spreminja. Različni zvoki, vonji, podlage, nakloni in naravne ovire spodbujajo zaznavanje, orientacijo, pozornost in prilagajanje. Obenem omogočajo
druženje, sprostitev in vzpostavljanje odnosa do narave.

Skupnost, v kateri se vsak počuti sprejetega
Pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi z različnimi potrebami ni univerzalnega recepta. Pomembni so poslušanje, opazovanje, potrpežljivost in pripravljenost na prilagajanje. Nekateri potrebujejo več jasnih navodil, drugi slikovno podporo, na primer piktograme, tretji več časa ali pomoč pri posameznih vsakodnevnih opravilih. Naloga spremljevalca ni, da namesto posameznika naredi vse, temveč da mu ponudi podporo tam, kjer jo potrebuje, in mu omogoči čim več samostojnosti.

V pogovorih se je večkrat povedalo, da si osebe z invalidnostjo in osebe s posebnimi potrebami želijo predvsem podpore, razumevanja in priložnosti za sodelovanje, v katerih lahko pokažejo svoje sposobnosti in zmožnosti. Prav s takšnim pristopom se gradi občutek sprejetosti in pripadnosti.

Osebne zgodbe, ki širijo obzorja
Posebno vrednost izobraževanju so dale osebne zgodbe in izkušnje predavateljev ter udeležencev, med katerimi so bili tudi posamezniki z različnimi oviranostmi. Teorija nam pomaga razumeti različne oblike oviranosti, osebne izkušnje pa nam pokažejo, kako se z njimi posamezniki srečujejo v vsakdanjem življenju.

Ena od udeleženk je ob koncu izobraževanja povedala: »Fino je biti z inPlaninci. Hvaležna sem, da jih spremljam - jaz dobim več od njih, kot jim dam.«

Odnos ni enosmeren in pomoč ni zgolj nekaj, kar dajemo drugim, ko delamo korake na inkluzijskih pohodih, na katerih skupaj hodijo invalidi in neinvalidi. V skupini se učimo drug od drugega, se medsebojno bogatimo in spoznavamo, da lahko vsak prispeva nekaj pomembnega. Odkrit pogovor o lastnih izkušnjah, tudi o težjih obdobjih, lahko postane most do drugih ljudi. Prav iskrenost, sprejemanje in razumevanje so tisti, ki gradijo zaupanje in povezanost.

Da so osebne zgodbe in praktične izkušnje pomemben del učenja, so poudarili tudi udeleženci. Neposredna srečanja z osebami z različnimi oviranostmi so omogočila drugačen pogled na vsakodnevne izzive.

»Predavanja so mi bila všeč predvsem zato, ker so bili predavatelji iz prakse. Spoznal sem različne vidike invalidnosti in tudi, kako pristopiti k osebam z avtizmom, navezati stik z njimi in jih usmeriti,« je povedal eden od udeležencev.

Pomembno sporočilo je bilo tudi, da razumevanje ne nastane zgolj s poslušanjem predavanj, ampak predvsem takrat, ko si pripravljen stopiti v čevlje drugega. Ob razmisleku o praktičnih vajah je ena od udeleženk povedala: »Zaveš se, kako je, če si v njihovi koži. Ni enako, kot če o tem samo poslušaš ali bereš.«

Od teorije k praksi - inkluzijski pohod
Tretji dan izobraževanja je bil namenjen praktičnemu delu, v katerem so udeleženci pridobljeno znanje prenesli v naravo. Na inkluzijskem pohodu so se preizkusili v različnih vlogah in izkusili, kako pomembni so ustrezna komunikacija, zaupanje, sodelovanje ter prilagajanje posamezniku in razmeram na poti.

Preizkusili so se v hoji z belo palico, v vlogi spremljevalca slepe osebe ter pri premagovanju poti z invalidskim vozičkom. Na lastni koži so lahko občutili, da so lahko že korenine, skale, spolzka podlaga, naklon poti ali vremenske razmere za posameznika ovira.

Prav praktični del je pri številnih pustil poseben vtis. Udeleženci so spoznali, da je lahko tudi na videz preprosta naloga, kot sta hoja po neznani poti ali vožnja z invalidskim vozičkom, povsem drugačna, ko jo doživiš iz perspektive osebe z oviranostjo.
»Ko si v vozičku, čutiš vsak kamenček. Razlika med asfaltom in makadamom je velika. Dobra izkušnja, potem si bolj previden,« je svojo izkušnjo opisala ena od udeleženk.

Tudi preizkušanje hoje v vlogi slepe osebe je prineslo nova spoznanja. Eden od udeležencev je izpostavil, kako pomembno je zaupanje v osebo, ki vodi: »Fajn izkušnja je bila, ko smo simulirali slepoto. Ko zaupaš osebi, ki te vodi, vidiš, kako pomembno je sodelovanje.«

Takšne izkušnje niso namenjene zgolj preizkušanju drugačnih načinov gibanja, temveč predvsem razvijanju empatije, razumevanja in občutka za potrebe drugega. Prav to znanje je tisto, ki ga udeleženci lahko prenesejo v svoje delovno okolje.
Praktične izkušnje so pokazale, da je treba pohod načrtovati premišljeno: preveriti dostopnost in zahtevnost poti, predvideti morebitne ovire, poznati potrebe udeležencev ter poskrbeti za ustrezno število spremljevalcev in varnost.

Znanje, ki ga odnesemo s seboj
Ob zaključku izobraževanja so udeleženci izpostavili predvsem praktične vsebine, osebne zgodbe in možnost izmenjave izkušenj. Nekaterim je največ pomenilo novo znanje o ADHD, drugim predstavitve različnih oblik invalidnosti, spet tretjim praktične vaje in možnost, da so že poznane vsebine osvežili ter jih povezali z novimi spoznanji.

Izobraževanje je bilo po besedah udeležencev intenzivno in polno informacij, vendar so ravno raznolikost vsebin, praktične naloge in aktivni odmori poskrbeli, da je čas hitro minil.

»Vsa predavanja so bila zanimiva. Veliko prakse, osebnih pogledov in osebnih zgodb. Veliko sem se na novo naučil,« je svoje vtise strnil eden od udeležencev.

Nekateri so si zaželeli celo še kakšen dodaten dan, saj je bilo vsebin veliko. Eden od udeležencev je povedal: »Ogromno informacij, a ne gre vse v glavo, ker je toliko vsega. Fino bi bilo, če bi imeli še kakšen dan.«

Posebno vrednost je imelo tudi povezovanje skupine. Kot je povedal eden od udeležencev: »Všeč mi je bilo, da smo se povezali. Iz dneva v dan smo bolj povezani.«

Tudi organizator Jurček Nowakk je ob zaključku spodbudil udeležence, naj pridobljeno znanje in izkušnje ponesejo naprej ter naj se ne ustrašijo novih izzivov:

»V zavodih se vse da, če so ljudje za to. Ne se ustrašiti. Dovolite si, da podiramo ovire v glavah.«
Njegove besede povzamejo poslanstvo izobraževanja inPlaninec - ne gre le za usvajanje znanja, temveč tudi za spreminjanje miselnosti, premagovanje predsodkov in ustvarjanje priložnosti za vse, ki si želijo doživljati planinstvo.

Da so udeleženci izobraževanje doživeli kot prijetno in vsebinsko bogato izkušnjo, potrjuje zapis v anketi: »Vsebinsko odlično pripravljeno in premišljeno razporejeno izobraževanje. Čudovito je bilo in verjamem, da se še srečamo. Hvala za lep vikend!«
Izobraževanje inPlaninec ni le pridobivanje strokovnih znanj in veščin, temveč tudi priložnost za osebno rast, nova poznanstva in spreminjanje pogleda na drugačnost. Predvsem pa pomaga razblinjati strah pred neznanim in pred invalidnostjo. Odbor inPlaninec Planinske zveze Slovenije z njim že vrsto let gradi podporno okolje, v katerem lahko osebe z invalidnostjo in osebe s posebnimi potrebami doživljajo naravo, gore in utrip planinstva.

»Delo Odbora inPlaninec, izobraževanje in ozaveščanje javnosti so neprecenljivi. Želim si, da bi tudi na najvišjih ravneh države prepoznali in cenili izjemno vrednost tega dela ter predanost vseh prostovoljcev in vodij. Srečno in vse dobro odboru v prihodnje! Znanje ima vrednost, ko ga uporabimo v praksi,« je poudaril eden od udeležencev.

Za vključujoče planinstvo ne potrebujemo popolnih poti, temveč ljudi, ki so pripravljeni prisluhniti, se učiti in poiskati pot skupaj.
Skupaj v hribe - vsak po svoji poti in s svojim tempom!



© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2026

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE