NOVICE  

HOČEMO - ŽELIMO - ZMOREMO - UŽIVAMO

Akcija je ogrodje za vključevanje v družbo, za prepoznavnost zmožnosti posameznika in povezovanje. Ni ovir, če si jih ne postavimo sami in so samo v naših glavah. Vedno lahko izberemo ali se pred oviro ustavimo, zbežimo pred njo, jo preplezamo ali najdemo obvoz in preprosto gremo okoli nje.

Inkluzija je proces, pri katerem se učimo živeti drug z drugim. Stopiti v korak je priložnost spoznavanja drugačnosti.

Stopiva skupaj, osvojimo vrh predstavlja planinca in spremljevalca ali belo palico. Osvojimo vrh pa postavlja v ospredje sodelovanje, inkluzijo in skupino, ki skupaj osvaja vrh.

Pred planinskim domom na Boču (foto Lucija Radmila Kaučevič)

Sobota 22. junij 2019 - planinski dom na Boču

Na inkluzijskem pohodu so se nam pridružili vodniki PD Poljčane. Spoštujemo njihov pogum, da so bili pripravljeni pogledati v nepoznani svet onkraj videčih. Za njih je bila to čisto nova izkušnja. Povabili so nas, da spet pridemo.

Pot smo pričeli v Zg. Poljčanah in jo mahnilo po planinski poti, druga skupina je štartala na “velikem ovinku”. Vsak se je vzpenjal v svojem tempu, na svoj način, iz prilagojenega izhodišča in osvojili smo vrh. Dvignili smo se do planinskega doma na Boču, kjer nas je pričakal oskrbnik. Pijačo in hrano so nam postregli gluhi, ki bodo 29. in 30. junija sodelovali v akciji Gluhi strežejo v planinskih kočah na Boču. Več preberite tukaj.

Osrednji dogodek je izpeljalo medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje. Slišali smo pozdrave, poezijo iz glasbo ob kateri smo se tudi zavrteli. Vzdušje je bilo sproščeno in veselo, skoraj praznično.

Pohodnik je zapisal:”Pohvalim organizacijo, predvsem večje število zelo dobro usposobljenih vodnikov, ki so nudili pomoč vsakemu posamezniku, ki jo je potreboval  in prilagajali tempo hoje. Za vsakogar so vzorni skrbeli. Hvala.“

Na inkluzijskem pohodu na Zelenico (foto Jurček Nowakk)

Sobota 22. junij 2019 - Planinski dom na Zelenici

Na Ljubelju se nas je organizirano zbralo 34 in smo se kljub slabi vremenski napovedi ob sončnem vremenu odpravili proti Zelenici, do katere smo prispeli suhi in polni energije. Že med potjo in v planinskem domu smo opazili, da je z nami veliko več podpornikov, somišljenikov, saj so nam povedali o podpori, o njihovem sodelovanju v naši akciji. Med druženjem, uradnim delom v koči, malico, plesom, igranju na kitaro, harmoniko, petju ponarodelih pesmi sploh nismo opazili, da je zunaj deževalo, a ob vrnitvi v dolino se je vreme umirilo in v dolini nas je že pričakalo sonce. Vzporedno z našo akcijo je potekala tudi akcija “Gluhi strežejo v planinskih kočah” in lahko smo dokazali, da lahko gluh postreže slepega. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, kakor tudi PD Tržič za pomoč z vodniki in planinskemu domu na Zelenici za sprejem in podporo, seveda pa ne smemo pozabiti na Stanka, ki obe akciji podpira in njegovo razumevanje odpira vrata inkluziji.

V anketi so zapisali:”Dobro organizirana akcija. Lep namen. Lepo ste se potrudili.” in “Zelo dobro organizirano. Pot prijetna. Urejena koča in okolica.”

Pred kočo na Čavnu, ki ima novo tablo (foto Edi Strosar)

Nedelja 23. junij koča Antona Bavčerja na Čavnu

Zbrali smo se na Predmeji, kjer so vodniki PD Ajdovščina in PD Moravče združili moči in popeljali pohodnike inkluzivnega pohoda po planinski poti do planinskega doma na Čavnu. Bilo nas je preko 60 in bili smo lepa kolona, pestra druščina, ki je ob kramljanju premagovala planinsko pot in brez velikih naporov smo bili na našem cilju, kjer nas je pozdravil predsednik PD Ajdovščina Cvetko Ušaj, okolico nam je opisal najstarejši vodnik in nato je predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec dobro izpeljal uradni del, kjer sta nas tudi pozdravila vice guvenerka Lions klubov Slovenije Nadja Pahpr Bizjak in dddr. Evgen Bavčer. Po okusni malici, klepetu, veselem druženju smo se po cesti odpravili v dolino, kjer nas je pričakal avtobus in popeljal domov po prijetnem druženju s planinci v objemu gorske narave.

Mnenje vodnika:”Čim več takšnih akcij.” 

Pred izvirom Gospodična (foto arhiv PZS)

Nedelja 23. junij planinski dom Gospodična na Gorjancih

Z dežniki in dežnimi plašči smo se od Krvavega kamna odpravili na planinski dom pri Gospodični. Ime delovne skupine za pripravo akcije Stopiva skupaj, osvojimo vrh je Za slepe in slabovidne ni ovir. In tako ni bil dež ovira za nas. Spremljala nas je ekipa vodnikov iz PD Krka. V njihovi družbi smo se imeli lepo. Razkazali so nam Gospodično, Gregorjev izvir, Krvavi kamen in nam povedali veliko zanimivega o zgodovini kraja. Največ pa so pokazali s svojo prijetnostjo in pripravljenostjo biti gostitelji. 
Pri Gospodični sta nas postregla prostovoljca akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah.

Osrednji dogodek je pripravila in izpeljala Ana Oražem.

Pot iz Šumečega potoka do planinskega doma pri Gospodični bomo ponovno prehodili v soboto, 29. junija 2019 in se priključili akciji Gluhi strežejo na planinskih kočah. Več o akciji najdete tukaj.

Mnenje pohodnika:”Pohvalna akcija. Prav je, da se izniči razlika med oviranimi osebami in ostalimi. Vsi bodimo enaki na planinskih poteh in kočah še posebno.”

Zahvalili bi se vsem, ki so nas podprli na vseh štirih inkluzijskih pohodih, na vseh štirih kočah. Skupaj lahko premikamo družbene okvirje sprejemanja in vključevanja.

Zadovoljni smo, da smo za začetek združili v korak čez 200 pohodnikov.

Ana, Marjeta, Jurček

Iz dnevnika spremljevalke

Ni samohvala a vseeno mi dobro dene, ko se vedno znova  zavem, kako lepo je poslušati sebe in slediti svoji Poti, ki je zapisana v naših željah. Nekatere uresničimo, drugih morda ne, a vse kar naredimo nas oblikuje, nas obrusi. Vem, da me vsako dobro delo osrečuje in mi je kot hrana za osebno rast.

"Stopiva skupaj-osvojimo vrh ", povabilo  sem z veseljem sprejela.

Prvič sem lahko pomagala invalidni slabovidni, oziroma slepi  osebi. Največ časa sva bili na pohodu skupaj tako, da sva hodili "v navezi". Z eno roko je prijela za moj nahrbtnik, v drugi roki je imela "belo palico", da je zaznala-čutila ovire, ki so bile na poti.  Še ena prostovoljka, planinka je hodila  z nama in potem smo bile me tri "najboljši par". Planinka je hodila za slepo osebo ali tik ob njej, da smo varno šle našemu cilju naproti. Hodile smo po strmi, s koreninami in kamenjem prepredeni poti. Občasno je bil na strmini tudi drobir,  tu in tam še skalne grbine, štrleče korenine, debla podrtih dreves in veje, kakšen štor, pot posuta s storži. Bili so mestoma tudi taki delčki poti, kjer ni bilo ovir in je slepa oseba lahko hodila sproščeno po poti proti Domu na Boču. Vmes smo se ustavile,  zaprle oči in poslušale petje ptic. Opisovali sva, kar sva videli na vseh straneh v daljavi od tam, kjer smo stale. Ko sem videla cvetje, smo se spet ustavile, da ga je lahko otipala-pobožala cvetove orhidej, velikih marjetic, rmana ... Izkušnja, ki jo želim z vami deliti je tako globoka, silna, da je ne morem ubesediti v polnosti vsega dobrega, kot sem jo doživela, zato naj bodo za dopolnitev napisanega fotografije.

Ko je bil uradni del slovesnosti končan, se je vreme iz sončnega obrnilo v deževen dan.  Pa smo ostali v koči in čas do odhoda v dolino je minil v prazničnem vzdušju. Jedli smo in peli, tudi plesali, bili združeni na neizrekljiv način; povezani z nevidno nitko, ki nas je povezovala v zadovoljstvu in sreči ves čas, ko smo se družili. Hvala, da sem lahko bila v pomoč. Pridobila sem dragoceno, novo izkušnjo, ki me je čustveno obogatila. 

Lucij Radmila Kaučevič

Plakat Tedna vseživljnskega učenja na Boču (foto Lucija Radmila Kaučevič)