NOVICE  

Kdor je bil minuli vikend (29. in 30. junija 2019) na Gorjancih, si je zagotovo svoj obisk zapomnil po tem, da so jih postregle mlade gluhe gospodične.   

 

Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih je medse sprejel ekipo mladih prostovoljcev, ki se šolajo v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana oziroma delajo tam kot tolmači slovenskega znakovnega jezika ter kot praktikanti. Sašo Mrhar je bil tisti, ki je ves vikend bdel nad mlado ekipo, spremljal njihovo delo, jih usmerjal, dajal nasvete o strežbi, prikazal načine sistema dela v tej koči kakor poudarjal, da je ves čar strežbe ravno osebni pristop do obiskovalcev koče. Slednje je bil zelo velik izziv za mlade natakarice, ki so morale tudi poznati vrste hrane, pijače, kakor se vsaj opogumiti s pristopom do obiskovalcev brez tolmača slovenskega znakovnega jezika. Slednji so bili na veliko pomoč v soboto ob začetnih zadregah, v nedeljo pa so natakarice že zbrale pogum in samostojno opravile delo.

   

Otvoritev pri Gospodični Vodja ekipe prostovoljcev pri Gospodični, Urh Brvar, je v soboto dopoldne naznanil uradno otvoritev akcije GSPK pri Gospodični. Nanjo so se odzvali podpredsednik PD Krka Novo mesto, Anton Murgelj, sekretarka društva DOZIS Dolenjske in Bele krajine, Geni Močnik, vodja odbora Planinstvo za invalide/osebe s posebnimi potrebami na PZS, Jurček Nowakk ter predstavnik koče, Sašo Mrhar ter obiskovalci. Vsi so bili enotni, da se takšne pobude, akcije, ideje morajo nadaljevati in s tem tudi rušimo stereotipe, ki je dandanes v družbi še prisotna. Je pa akcija tudi en dober primer povezovanja različnih organizacij, kjer se stkejo misli, da so ovire samo v naših glavah. Če je ideja sprejeta in priložnost ponujena, se ovire sčasoma zdijo kot izzivi, od katerega čisto vsak od nas odnese eni majhno, morda pozabljeni spoznanje, s katerimi skupaj s skupnimi močmi razbijamo predsodke in tabuje.

   

Akcija privablja vedno več gluhih obiskovalcev, planincev V soboto in v nedeljo so bili na Gospodični tudi gluhi in naglušni obiskovalci. Eni so se samo zaradi akcije pripeljali z avtom do koče, drugi so pa se pripeljali od daleč, da bi zbirali žige za ZNAKO-dnevnik, tretji pa so privabili medse gluhe prijatelje in jih spodbujali, da so prišli peš do koče iz Gabrja ali Krvavega kamna, četrti so pa samoiniciativno prišli na obisk. Vsi so bili enako presenečeni nad mladimi natakaricami in njihovim pristopom do njih ter bili ponosni, da se gluhi pojavljamo v javnosti.

 

Komunikacija z obiskovalci, ki ne poznajo slovenskega znakovnega jezika, je še vedno izziv za vsakega gluhega prostovoljca. Jedilni list v slovenskem znakovnem jeziku, komunikacijski valjček in tolmač slovenskega znakovnega jezika so stranska podpora, prava podpora pa smo mi vsi s potrpežljivostjo, odprtostjo, razumevanjem, spodbujanjem in širokosrčnostjo, ki jih ni manjkalo pri Gospodični.   Hvala Blažu in Sašotu ter osebjem pri Gospodični za poučen in povezujoč vikend.