V Tamarju
Najlažje dostopna pot od
treh omenjenih koč v okviru akcije GSPK je bila pot do Planinskega doma Tamar.
V soboto se je tja odpravilo veliko število obiskovalcev, med katerimi je bilo
tudi veliko gluhih. Čeprav so se že naši prostovoljci ogrevali ob odpiralnem
času doma, je bilo proti opoldnevu veliko število obiskovalcev. Takšne gneče
prostovoljci ne pomnijo v kočah, kjer so tudi sodelovali in so priznali ob
koncu večera, da je bilo noro. Ja, bilo je naporno, tega ne skrivajo, so pa
spoznali, kako je zelo pomembno upoštevati sistem dela kakor zadovoljivosti
obiskovalcev. Mlado osebje v Tamarju je bilo iskreno, odprto, bilo je tudi
veliko sodelovanja in so tudi veliko prispevali k naši vztrajnosti. Četudi je
kakšen obiskovalec čakal kakšnih minut več, smo hvaležni za vso potrpežljivost. V
dolini, obkrožena z drevesi in gorovja, s pogledom na kralja slovenskih gora,
na Jalovec, so k nam tudi prihajale prijazne besede obiskovalcev. Najbolj
pogosto izrečeni besedi sta bili: »Super ste!«
Da je akcija zares dober primer
vključevanja gluhih v socialno družbo, kakor ozaveščanja o zmožnostih gluhih
ter se vsi skupaj povezujemo kakor enakovredno sodelujemo, smo tudi
slišali/videli na otvoritvi, kjer so nam podelili nekaj besed predstavnik doma
v Tamarju, Žiga Dovjak ter predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih
Slovenije, Mladen Veršič. Slednji je ob številnih drugih gluhih občudoval delo
gluhih natakarjev. Vsi so bili tako ponosni, da so spremljali njihovo delo ter
imeli možnost sproščenega naročanja v maternem jeziku.
Med obiskovalci so bili tudi
mlajši, ki so jih starši oziroma stari starši spodbudili, da se nadihajo
svežega zraka v času počitnic. Njihove oči so ob pogledu na znakovni jezik bile radovedne. Naši prostovoljci so tudi nekaterim od njim omogočili doživljajski
dan, za katere so starši/stari starši bili veseli, da med počitnicami
spoznavajo zanimivosti o znakovnem jeziku in domov odnesli nekaj novega,
drugačnega.
Zahvaljujemo se tudi najemniku
Marku Berniku, ki je nam s svojo dobrovoljnostjo omogočil priložnost za delo v
dveh najbolj aktivnih dni.
Maja Kuzma
Strežba na Kriških podih
Gluhi natakarji
in en animator so se skupaj odpravili na Pogačnikov dom na Kriških podih, ki leži
na višini 2050 metrov nadmorske višine! To je naša prva najvišja koča, kjer smo
otvorili našo akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah letos hkrati je prišlo
tudi spoznanje, da ko gremo bolj višje, je vzdušje vedno bolj planinsko.
Sobotno jutro se je počasi prebujalo in prostovoljci so se
počasi pripravljali na strežbo v slovenskem znakovnem jeziku. Kljub po
vremenskih napovedih, da bo slabo vreme, je sonce zasijalo skozi okno
Pogačnikovega doma na Kriških podih in pohodniki so iz različnih izhodišč začeli prihajati. Natakarji so se na začetku lovili z razporeditvijo miz in
načinom strežbe, ki ga je imela ta koča in sčasoma so kot ekipa ulovili svoj
ritem ter je animator začel hoditi od miz do miz in glasno predstavljal kulturo
gluhih in njihovo skupnost, da so tudi pohodniki iz sosednjih miz celo njemu
radovedno prisluhnili. Veselo je kramljal tudi o njihovih dogodivščinah s
pohoda, medtem so natakarji prejemali naročila v slovenskem znakovnem jeziku in
s pomočjo jedilnega listu, ki je bil tudi v slovenskem znakovnem jeziku.
Pohodniki
so bili navdušeni nad to akcijo in so se tudi trudili naučiti par kretenj, da
so lahko celo natakarji skoraj ves čas bili brez pomoči tolmača, ki bi naj
prevajal iz govora v slovenski znakovni jezik in obratno, so uspešno prejemali
njihova naročila. Tako so tudi pohodniki skočili v skupnost gluhih in spoznali,
kako gluhi komunicirajo in kako živijo ter se naužili prelepega razgleda, ki
ga je nudil Pogačnikov dom na Kriških podih. Z veseljem smo sprejeli tri gluhe
obiskovalke, ki so se odpravile na izlet na Pogačnikov dom na Kriških podih
prvič in so spremljale to akcijo.
V nedeljo so se prostovoljci pripravljali na odhod v dolino,
ker so želeli ubežati dežju in ravno sredi poti navzdol jih je dež ujel ter
so prispeli v dolino mokri in veseli, da so uspešno izpeljali akcijo Gluhi
strežejo v planinskih kočah.
Na Okrešlju se je zbrala velika skupnost gluhih
Na isti vikend so tudi gluhi stregli na Frischaufovem domu
na Okrešlju! V soboto dopoldne je prostovoljska ekipa zbrala skupaj in se
počasi pripravljali na začetek akcije, kjer so tudi tako kasneje presenetili
oskrbnika, saj je komunikacijski valjček zasedel svoje mesto na vsaki mizi.
Tako so tudi zloženke, kjer so seznami izbranih koč v akciji in navodila, kako
se uporablja komunikacijski valjček bohotile na vsaki mizi, ki ga je imela koča na Okrešlju.
Trije mušketirji so se spretno hitro skupaj ujeli v vlogi
natakarjev in začeli planinsko poplesavati med mizami ter prejemati naročila od
pohodnikov, ki so večina prišli obiskati to kočo naključno in so začeli
spoznavati gluho skupnost kakor njihov jezik. Mogočne gore, ki obdajajo Frischaufov dom na Okrešlju so razvajale oči pohodnikov in so bili odprti za
novo planinsko izkušnjo, ki ga je nudila akcija Gluhi strežejo v planinskih
kočah.
Na Okrešelj pa so v soboto že prihajali gluhi pohodniki, da
bi pozdravili gluhe prostovoljce, ki je delalo na tej koči. Bili so zelo
navdušeni nad to akcijo, ker so lahko brezskrbno naročali pijače in hrano v
slovenskem znakovnem jeziku, ne da bi se sekirali, ali jih je natakar
razumel ali bo prinesli napačno pijačo oziroma hrano. Celo dve gluhi
obiskovalki sta se odločili, da bosta gor na koči praznovali svoj rojstni dan
in tako tudi so se gluhi pohodniki počutili zelo domačno na planinski koči na
Okrešlju. Drugi pohodniki so zelo radi spremljali dogajanje, kjer so se tudi
gluhi obiskovalci pogovarjali med seboj v slovenskem znakovnem jeziku, medtem
je animatorka tudi delila ankete.
Na zaključku so zaključili, da morajo to akcijo ponoviti
tudi naslednje leto kakor je bilo tako tudi rečeno skoraj na vsaki koči in tako
še dlje razbijamo stereotipe o gluhih in o njihovih sposobnostih.
Prvi konec tedna v avgustu, 3. in 4., bo akcija potekala na Ruški koči, Triglavskem domu na Kredarici in Valvazorjevem domu pod Stolom.
|