NOVICE  

sreda, 22. januar 2020 ob 00:00, ogledov: 4562

Vsaka pot se začne s prvim korakom, tudi Slovenska planinska pot

Objavil(a): Marjeta Čič
	Od markacije do markacije po Slovenski planinski poti (SPP) bomo naredili prvi korak 8. februarja 2020. Vas vabimo, da se nam pridružite, ko začenjamo akcijo Slepi in slabovidni po SPP. Dobimo se na zgornji postaji vzpenjače na parkirišču Bellevueja ob 9:00 uri. Pohod bo izveden v vsakem vremenu.
Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta 1953, več lahko preberete tukaj. Prvi del poti bomo začeli na vrhnji postaji vzpenjače na Pohorju in se po gozdi poti odpravili proti mariborski koči, do katere je slabo uro hoda po gozdu gor in dol. Prehodili bomo 2,7 km planinske poti. Pri mariborski koči bo kulturni program in vtisnili bomo naš prvi žig v planinsko knjižico SPP. ⭕️ Na sliki mariborska koča Na mariborski koči nas je oskrbnica prosila, zaradi manjšega obiska v tem letnem času, da sporočimo količino hrane, ki jo plačate sami. Na jedilniku bo: ričet z mesom ali brez mesa     gobova juha    ajdovi žganci  Za prijave in informacije smo dosegljivi na ss.spp2020.22@gmail.com, ob prijavi nam prosim sporočite, kaj boste jedli. Po pesniško-glasbenem programu in kratkem počitku bomo nadaljevali pot proti ruški koči, kamor bomo prispeli v cca eni uri in pol in premostili 6,3 km. Pot se ves čas vzpenja, a je široka. Oprema je potrebna vremenu in času primerna. Obvezni so pohodni čevlji, topla oblačila, pijača in seveda za preobleči. Vabimo  vas, da z nami stopite v korak.   ⭕️ Na sliki logo akcije, na kateri je zemljevid Slovenije, v katerem je napis Slepi/slabovidni po SPP 2020-2022. Zemljevid zelene barve je opremljen z rdečo čelado, na kateri je logo Pin/OPP, obut v rdeče pohodniške čevlje, oprtan z rdečim nahrbtnikom in drži sivo palico. Na levi strani na vrhu je logo SPP, pod njim markacija in število 1, pod tem pa logo Planinske zveze Slovenije. V desnem delu je logo KPŠRD "Karel Jeraj".  Slovenija je čudovita dežela, kjer je narava na majhnem delu ustvarila razkošje različnih naravnih lepot. Kaj takšnega ni nikjer v Evropi. Kar tri četrtine slovenskega ozemlja pokriva hriboviti in gorati svet. Zato ni čudno, da smo Slovenci tako navezani na gore. Svet, ki je v davnini prebivalstvu nudil predvsem zatočišče in ponujal dodatne možnosti preživetja, ima danes drugoten pomen. Danes v sodobnem načinu življenja se ljudje vedno znova vračamo v naravo, ker tam najdemo duševni mir in novo življenjsko energijo. Če se v tvojo zavest naselijo prelepe podobe narave in prijetna doživetja, si to želiš deliti tudi z drugimi. Iz teh čudovitih vzgibov je profesor Ivan Šumljak leta 1950 prešel na čudovito zamisel, , da bi najlepše dele naše domovine povezal s posebno potjo (transverzalo). A še slutil ni kakšne razsežnosti bo dobila ta njegova ideja. Danes, 70 let kasneje, imamo 630 kilometrov urejenih planinski poti, ki med seboj povezujejo najzanimivejše vrhove in najpomembnejše planinske koče od Mariborskega Pohorja do Ankarana. Rdeče-bela znamenja / markacije nas skozi pohorske gozdove vodijo v osrčje prepadnih sten in skalovja in snežišč Savinjsko-Kamniških Alp v osrčje karavanškega pogorja. Mimo brezen, jezer, slapov in čez najvišje vrhove v Julijskih Alpah. Ter nas mimo kraških vrtač in blagih obmorskih gričev pripeljejo do obale Jadranskega morja. Vsak delček na tej poti in v različnih letnih časih ponuja svoje značilnosti in naravno lepoto. Predstavlja pa nam tudi značilnosti človeškega življenja ob poti: kulturo, arhitekturo, človeške navade in kulinariko. Skratka bogastvo naše domovine in našega človeka. Po knjigi Arnejšek Milenko, Slovenska planinska pot strnila Sabina Dermota.