NOVICE  

Majo Kuzma Ganić sem spoznala že pred leti in sem jo spremljala kot tolmačka. Povabila me je, da se udeležim pilotnega usposabljanja planinstvo za invalide/OPP, ki je bilo jeseni 2017 na Uštah. Tako sem se srečala prvič z planinstvom za invalide. Tam smo že zastavili prve korake za akcijo GSPK. Bila sem tolmačica na sestankih, ki so potekali od takrat. Presenečena sem bila s kakšno lahkoto sta Jurček in Marjeta sprejela in podprla to idejo in ves projekt, da bi pomagala tudi gluhim, da bi bili bolj vključeni v planinski svet. Vedela sem, da so gluhi dobri planinci, ampak da jih je pa tudi veliko število, ki niso šli nikoli kam višje. Po eni strani, sem se bala, kakšno odgovornost so prevzeli sami gluhi člani skupine. To je bil res velik izziv. Nisem pa dvomila, da akcija ne bi uspela. Sem zaupala v Jurčkov pogum, znanje, izkušnje. Zaupala sem Maji, ki sem jo poznala kot borbeno in vztrajno osebo, ki se ne boji izzivov. Ker so obiskovalci v kočah običajno bolj strpni in odprti sem bila optimistična, da bo vse super.

Sama sem kot tolmačica opazila, da imajo gluhi in slišeči drugačne poglede, razmišljanje, ki so lahko tudi nasprotujoča. Vendar ravno zaradi tega se je marsikdo kaj novega naučil, razširil pogled in bolje razumel, zakaj je nekaj tako kot je. Ker je delovna skupina sestavljena iz gluhih in slišečih se s tem uresničuje inkluzivnost. Gluhi poudarjajo, da se naj vse v medijih podnaslavlja ali prevaja v SZJ, slišeči želijo tudi spoznati SZJ, razumeti gluhe osebe. Sedaj poteka že tretja akcija GSPK in delo skupine je kar utečeno. Ves čas sodelujem kot prostovoljka v planinskih kočah kot tolmačica. Spomnim se prve akcije, kako smo bili nervozni, ko nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo, kakšni bodo odzivi slišečih. Nekaterim gluhim je bilo težko, ko so morali vzpostaviti prvi stik. Takrat sem bila jaz tam kot podpora, da so lažje premagali oviro. Ko so se prepričali, da jih slišeči razumejo, da se zanimajo za znakovni jezik, potem ni bilo težav. Mislim, da vsak izmed prostovoljcev prispevamo svoj del k boljši inkluziji invalidv oz. OPP. Meni je delo v tej skupini dalo ogromno izkušenj, znanja ter enkratnih doživetij. Tudi mene so planine zasvojile zaradi mojega sodelovanja. Kolikor vložiš dela v neko prostovoljstvo, toliko dobiš tudi nazaj nekega zadovoljstva.

V delovni skupini se od začetka posvečam zbiranju donacijskih in sponzorskih sredstev. Vzpostavljam stike s podjetji, ki bi podprli akcijo z donacijami. Vesela sem, da nam kdo tudi nameni nekaj sredstev, pa čeprav je to lahko nekaj malega, ker nam s tem pokažejo, da nas podpirajo.

Delovna skupina GSPK ima po mojem veliko vrednost. Imamo zagnane, izkušene, mlade in starejše prostovoljce, ki želijo nadaljevati akcije. Če bodo v delovni skupini sodelovali tisti, ki so tudi sami veliki ljubitelji planin, potem bo akcija še naprej živela. Prostovoljce je potrebno na en način nagraditi oziroma spodbujati, ponuditi usposabljanja in nuditi podporo. Zelo veliko je naredila akcija GSPK za promocijo gluhih in SZJ do sedaj. Privabila je veliko gluhih v planine in slišečih, ki so prišli tudi od daleč na neko kočo samo zaradi akcije. Spomnim se gospe, ki je prvič v življenju komunicirala z gluho osebo in jo je izkušnja ganila do solz. Rekla je: Kako prijetno je danes tu v tej koči.

Marjeta BIZANT