.jpg)
Dom pod Ježo cilj inPlanincev |
 Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
četrtek, 3. september 2020 ob 00:00, ogledov: 3198 Urška Vučak Markež na poti na Boč kot ambasadorka akcije GOGO| Objavil(a): Jurček NOWAKK | | »Tudi jaz bom še koga navdušila, da obišče gore,« pravi Urška Vučak Markež, ambasadorka akcije Gibalno ovirani gore osvajajo. 5. septembra 2020 bo potekala na Boču, izbrala pa si ga je izbrala, ker ji je blizu. Pove, da ga gledajo od doma in da že dolgo ni bila na njem. Doma so se pogovarjali, da bi šli na Boč. Izkoristili bodo priliko.
| Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO) je akcija, ki nagovarja k telesni dejavnosti vse gibalno ovirane, da zapustijo udobje kavča in enoličnega vsakdana ter se podajo v naravo, družbo in novim dogodivščinam naproti. Pri akciji so moči združili Planinska zveza Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije in Zveza Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije. Akcija bo potekala tri dni septembra na štirih slovenskih kočah.
Na vprašanje, zakaj je postala ambasadorje akcije Gibalno ovirani gore osvajajo je Urška odgovorila: »Imam dva odgovora. Prvi. Jaz se počutim gibalno ovirana, ker imam preveč kil in je tako, kot da bi nosila še enega človeka zraven in se tudi težko premaknem s kavča. Drugi. Ker se vsi težko premaknemo, nas je za začetek potrebno vedno malo porinit in veseli smo povabila Marjete ČIČ. Če je moje sodelovanje v akciji spodbuda za drugega je to samo še večja spodbuda za mene. Tudi jaz bom še koga navdušila, da obišče planine.
Kakšen pomen ima ambasadorstvo za vas?
»Akcija Gibalno ovirani gore osvajajo se mi zdi super, to bo zame prva takšna izkušnja. Ni fino, da si v manjšini in te nihče ne šmirgla. Vsi imamo kakšno tako področje. Kaj bodo delali gibalno ovirani v gorah? Je vprašanje, ki najprej pride na misel. Za takšne pohode je potrebno več napora, kot organizirati pohod za neinvalide. Ko bo prilika, bom o tem govorila o tej akciji tudi drugim. Spodobi se, da se trudim, da grem, da opravim celo Slovensko planinsko pot (SPP), ne da samo govorim. Deliš izkušnjo na socialnih omrežjih in govoriš o njej na dogodkih, ki imajo podobno vsebino.
Urška pred Ruško kočo navdušeno razlaga dogodivščine na poti z Mariborske koče, arhiv Pin/OPP
Kako razumete inkluzijo invalidov/OPP - gibalno oviranih?
»Biti vpet v nekaj, da manjša skupina ni ločena - ni samo manjša skupina nekje ob strani, ampak da ima skupne točke z ostalimi, z družbo. Vsi so ljudje. Gibalno ovirani niso povezani na vseh področjih z drugimi, nimajo enakih možnosti. Na ta način se nekdo trudi in dodatno pomoč nudi, da pridejo do istega razgleda, občutkov, ko hodiš, prideš na vrh, vidiš razgled, se družiš. Tako se potrudijo zase in so vključeni, ker drugače ne bi bili. Luksus je, da greš v planine. In za njih to drži.
Pohodi - niso nujni za preživetje. Vendar ne potrebujemo le vode hrane in strehe nad glavo. Ljudje rabimo še drugačno hrano. Čakanje na konec življenja ni naš namen, da naredimo nekaj iz življenja pa je. Večina se briga samo za sebe in ne za druge, v odboru pa se vi. Super, da se vi.«
Kako bi nagovorili gibalno ovirane pohodnike, da jih pritegnemo v akcijo?
»Potrudila se bi jim tako povedati, da se jim bo zaluštalo, tako je lažje, da grejo. Ko nagovorimo osebno največ šteje, da te navduši ... Samo, da piše je premalo. Ko te navduši nekdo, ki te pozna, ki ti je blizu je to veliko lažje. Del ambasadorstva je to, da bodo ljudje verjeli, da so gore res nepozabno doživetje.«
Urškini začetki v gorah segajo v srednjo šolo, ko je bila na planinskem tednu v Logarski dolini. Letos februarja se je udeležila prvega pohoda Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti in odtisnila prvi živ v Planinski dnevnik na Mariborski koči, kjer je tudi povezovala program. V marcu se je povzpela na Slavnik. In 5. septembra 2020 gre na lov na žig na Boču.
Urška povezuje program ob pričetku akcije Slepi in slabovidni po Slovenski plainski poti.Oblečena je v črn termo flis, na glavi ima črno kapo in govori v mikrofon. Pred njo je miza pokrita z rdeče belim karirastim prtom, za njo so panoji Karitas, Skavti, Pin. V desnem delu slike do stopnice, ki vodijo na terado Mariborske koče, arhiv Pin/OPP
Kako bi lahko svoje življenjske izkušnje prenesli v življenje gibalno oviranih oseb?
»Mi se bi morali učiti od njih, imeti in jemati od njih navdih. Tisti, ki ni gibalno oviran ne ceni kar ima, Jemljemo vse samouveno in se ne zavedamo, kaj vse imamo. Moramo biti hvaležni za male stvari. Hvaležni za to, kar imamo. Kaj pa, če jaz sploh, ne bi mogla it po tej poti? Pa zmorem, četudi je naporno.
Ne bi imela zadosti moči - GO kako je to, pleši dokler še lahko.
S humorjem in pozitivnim pogledom na stvari lažje premagamo ovire. Oni mi več pomagajo, kot jaz njim. Jaz jih lahko nasmejim. To je moje dobro delo.«
Kolikšna je vrednost akcije?
»Spoznavanje ljudi, rekreacija, da nekaj dosežeš, se dobro počitiš, ko prideš na vrh.
Pohod .. samo pozitivo - poizkusiti moraš! Ne moreš reči, če nisi probal - mi je prenaporeno. To je nekaj, kar moraš poskusiti, preden rečeš ne, tega jaz ne morem. Veliko jih nima izkušnje, kako je lepo v naravi, na koči, okus planinske hrane, hribu. Drugačna je narava, zrak je drugačen.
Poti, ki jih izbere odbor, ki so primerne za gibalno ovirane, so preverjene. Tu vidim prednost organiziranih pohodov, da pod strokovnim vodstvom, greš z ljudmi, ki se na to spoznajo. Z ljudmi z izkušnjami.
Cilj lahko dosežemo z različnih strani, koliko časa potrebujemo ... vse poti niso primerne. Odbor pa ima odgovore na ta vprašanja. Mogoče pohodniki ne vedo, da se reče markacji markaicja in ne ve, čemu je namenja. In tu se srečamo z vseživljenjskim učenjem.«
Urškino razmišljanje o aktivnostih
»Ozaveščanje okolice o možnostih udejstvovanja invalidov v gorah. Menim, da se trudite, da na sploh ljudi, ki imajo ovire peljete v gore.
Trudite se, da Gluhi strežejo v planinskih kočah, da Slepi in slabovidni gredo po Slovenski planinski poti, po hribih/gorah, da Gibalno ovirani gore osvajajo. Delate na različnih področjih. Širite delo na vse kategorije. Vidite, kje vse še lahko kaj naredite. Zajamete širino in med pohodnike vključite vse, ne samo prostovoljce, ki pomagajo slepim, gibalno oviranim tudi pohodniki gredo z vami planinci. Zaključena skupina se razširi. Skupaj z ostalo populacijo se družijo na takih dogodkih in to je enkratno.
Oviran ne pomeni biti samo na enem področju, na primer gibalno, ampak to s seboj prinese še druge ovire - to nalogo celostnega pristopa odbor odlično opravlja. Da organizirate za tiste, ki potrebujejo več podpore. Lažje, kot samostojno bodo doživeli gore. Super, da obstajate, da je odbor aktiven.
Če ne bi poznala Marjete, ne bi vedela za pohode, ki jih organizira Odbor planinstvo za invalide/OPP. So pa pohodi dobrodošli za vse nas, nikoli nam ni dolgčas, vedno je zanimivo in izve se kaj novega.
Za akcijo Gluhi strežejo sem slišala, saj je dobro medijsko pokrita. Prepričana pa sem, da je pomembna za družbo, kakor tudi za posameznika pa vseeno ali strežemo ali si postrežen.
Na sliki Urška Vučak Markež z družino na Slavniku, arhiv Pin/OPP
Ob povabilu sem najprej pomislila, da gremo vsi - videla sem dobro v tem, da je za celo družino in si s tistimi, ki jih imaš rad. Čudovito preživet dan z družino ali s prijateljem je najboljši razlog, da se pridružimo pohodom in navdušimo še koga. Ko sam koga spoznaš te lahko navduši, pritegne - tokrat v gore. Meni je Pin/OPP s svojimi akcijami zelo dobrodošel, saj me premaknejo iz kavča in kot družina se jih z veseljem udeležimo.«
Akcija GOGO 2020 bo potekala tri dni na štirih slovenskih kočah:
5. september 2020, Tamar in Boč
6. september 2020, Čaven in Lavričeva koča na Gradišču
10. september 2020, Lavričeva koča na Gradišču
|
Na kočah bodo tudi ambasadorji akcije GOGO 2020. Z velikim veseljem so akcijo podprli: Viki Grošelj, Andrej in Marija Štremfelj, Tone Kuntner ter Evgen Bavčar.
Urška in Marjeta
|
|
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
|
|
Najdi nas na Facebooku
.jpg)
.jpg)