NOVICE  

 
Na sliki dekle gleda list s sliko in kretnjo hrane, na desni sliki je porostovoljec v zeleni majici slikan v hrbet, foto Štefan Matjaž

Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti na svoji osmi etapi.
Slepi in slabovidni pohodniki so pričeli s svojim podvigom osvajanja vrhov na Slovenski planinski poti v letu 2020. Namen prostovoljskega projekta je omogočiti slepim in slabovidnim doživetje gora. Tudi slepim in slabovidnim je planinstvo blizu kot način življenja. S koraki do trdno zadanega cilja - prehoditi celo Slovensko planinsko pot in napolniti planinske dnevnike z vsemi žigi in planinskimi doživetji.

Planinka: »Brez odločnosti slepih današnjega pohoda ne bi bilo. Niso se ustrašili klavrne vremenske napovedi. Dobra volja in pozitivna energija sta bili v zraku. Hitrost hoje celotne skupine je bila dinamična, marsikateri slepi so hodili veliko boljše kot tisti, ki vidijo. Navdušenost in sproščenost nas je vse povezala in stkala prijetno doživetje.«

Prostovoljka: »Spremljala sem slepo osebo. Zaradi spolzkih tal je bila potrebna dodatna previdnost. Dobro sva se ujeli in pot je bila prijetna. Všeč mi je bilo.«

 
Na levi sliki pohodniki pri spustu po kamniti podlagi, na desni prostovoljec spremlja inPlaninca, arhiv Stičišče Središče

Skupaj v hribe - Nevrorazlični AMA AMA je kratica sestavljena iz prvih črk: Avtizem, Motnja v duševnem razvoju, ADHD. Slednje niso prepreke za polno, aktivno in družabno doživljanje gora. Skupaj v hribe se osredotoča na osebo, ne na njene primanjkljaje, invalidnost/PP, ampak na to kar posameznik zmore sam ali s pomočjo. Inkluzijski pohodi so priložnost za različne, ki s svojo drugačnostjo pogumno stopajo v družbo.

Tina: »Pohod na Nanos je bil super izkušnja. Čeprav sem bila zaradi vremena nekoliko v skrbeh, me je hoja sprostila. Megla in nekaj malega dežja sta bila v dobri družbi in ob zvokih meni neznanega inštrumenta povsem premagljiv izziv. Na cilju sem v roke dobila jedilni list "Lonec planinskih besed" in se naučila nekaj novih kretenj. Posebej všeč mi je bilo, da je bil prilagojen tudi za slepe in slabovidne. Počutje je bilo odlično, opazovala sem nasmejane obraze in videla, kako se sklepajo nova poznanstva. Dobra volja je bila nalezljiva ... tako zelo nalezljiva, da se je pri spustu še megla razkadila in nam razstrla pogled v dolino. Lahkih nog sem zapuščala Nanos in bila vesela, da sem dan preživela v družbi tako pisani in odprtih ljudi.«

Benjamin: »Ko smo se z avtobusom vzpenjali gor proti EKO koči, smo se peljali po takšni ovinkasti cesti, kot da bi šli na Vršič, le da je bila še ožja. Pa zelo lepo se je videla z avtobusa dol hitra cesta Razdrto - Nova Gorica, sploh tik preden smo prišli do EKO koče. Sicer mi je bil pa tudi zanimiv prizor tam, kjer smo se na pohodu prvič ustavili in sta nam gospe iz PD Postojna povedali nekaj o Nanosu. Od tam, še malo naprej, se je videl v dolini Podnanos obsijan s soncem, a gor na Nanosu, kjer smo hodili mi, je bila pa oblačnost. Sem moral prav slikati. Na pohodu sem pa v živo srečal tudi še 3 železniške navdušence, tako da nas je bilo na Nanosu kar 5 železniških navdušencev (poleg Ane in mene še Sašo Aleks, Jurij in Luka). Ko smo prišli na Abram, sem se pa spomnil, da sem bil prav tam kakih 9 let nazaj na letovanju cel teden - od ponedeljka do petka (tudi lep spomin). Na tem pohodu mi je bilo super in se že veselim naslednjega, ki pa bo v soboto, 29. maja, ko gremo na Mirno goro.«

Čestitke vsem prostovoljcem, ki so pripravljeni dati svoj čas, da drugemu omogočijo planinsko doživetje. Naših inkluzijskih pohodov ne bi bilo možno izpeljati brez številnih prostovoljcev. Če se želite priključiti kot prostovoljec nam pišite na naslov pin-opp@pzs.si, vsak prostovoljec šteje.

Logo Slovenske Karitas, Zveze tabornikov Slovenije in Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov