NOVICE  

ponedeljek, 18. oktober 2021 ob 18:00, ogledov: 2615

Srce Kraševcev Trstelj so osvojili tudi z invalidskimi vozički in belimi palicami

Objavil(a): Jurček NOWAKK
	Do Stjenkove koče na Trstelju, ki se dviga 610 m nad morejm, smo se odpravili iz slikovite kraške vasi Lipa po asfaltirani cesti proti vasi Temnice in zavili proti Renčam ter po 2,2 km v hrib Trstelj. Sledil je del asfaltne ceste, del makadama in še en konec asfaltne ceste tik pod kočo. Vsepovsod so nas spomeniki in plošče opominjali na boj Kraševcev za svobodo in dostojanstvo.
Dva dela makadama sta slabša in težje premagljiva za navadne invalidske vozičke - tu so se še posebej izkazali prostovoljci, ki sem jim zahvaljjemo. Brez njih bi ostali v dolini. Pohodniki na električnih invalidskih vozičkih so tu izkoristili prevoz do asfaltnega dela vzpona. Eden je ta del in vzpon na vrh Trstelja zmogel z bravuro. Gre za Extreme X8, ki ga je za demonstracijo pripeljal in predstavil vodja Bauerfeind-a v Sloveniji  Andrej Jakšič. Preskusila sta ga dva udeleženca in bila nad njim navdušena. Na sliki oseba na električenm invalidskem vozičku na makadamski podlagi, arhiv Pin/OPP Marjana S. je dejala, da je z njim udobno in varno premagala zahtevna vzpona, Toni pa je potem, ko je osvojil vrh in se presedel nazaj v svoj invalidski voziček, to pospremil z besedami: »Kot, da bi usedel v fičota«. Upamo, da bo ta voziček na razpolago za preskus tudi na pohodu na Lisco, vsekakor pa ga bodo medtem preskusili še člani Društva distofikov Slovenije. Tempo, število počitkov, pomoč prostovoljcev se je med potjo prilagajala pohodnikom in terenu. Vse je očaral pogled na morje, lepo viden je bil del Devinskega gradu. Na koči smo pričakali še drugo skupino pohodnikov, ki so startali v Cerjah in se na Trstelj povzpeli po planinski poti. Med njimi slepi in slabovidni, ki pridno zbirajo štampiljke Slovenske planinske poti. Na sliki skupina planincev in pes vodič na planinski poti, arhiv Pin/OPP Koča stoji tik pod vrhom Trstelj (643 m), najvišjim vrhom Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom. Z vrha, na katerem stojijo televizijski oddajniki - 5 minut od koče, se pogled razprostira na Goriško s Sabotinom, Sveto Goro in Škabrijelom, za njimi ob lepi vidljivosti vidimo velik del Julijcev, bolj desno pa Trnovsko planoto z Golaki, Čavnom in Nanosom na vzhodu, pod katerim vidimo Vipavsko dolino. Na južno stran pa vidimo Tržaški zaliv, del italijanske obale, ob lepi vidljivosti pa tudi savudrijski polotok. Do koče smo na vozičkih uporabljali vlečne vrvi - gurtne za katere so poprijeli naši nepogrešljivi prostovoljci. Oskrbnik koče Boštjan nam je s svojo ekipo pripravil izre dno okusne jedi, ki so vsem izredno teknile. Pohvalil je goste in priznal, da ga je malček skrbelo, kako bo dan potekal. Na sliki dve osebei na invalidskih vozičkih, Andej doplihar govori v mikrofon, arhiv Pin/OPP Udeležence pohoda so nagovorili: parašportnik - Anej Doplihar, paralimpik, predsednica Planinskega društva Nova Gorica - Franka Žega, ki se veseli sodelovanja v naslednjem letu, oskrbnik koče Boštjan Božič, za akcijo Odločen korak - Ana Oražem (Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti), za akcijo nevrorazlični AMA - Marjeta Bratož, za akcijo Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO) - Stojan Rozman,  za  Paraplezanje z najmlajšimi - Marjeta Čič ter v imenu odbora Pin/OPP Jurček Nowakk, ki je povedal, da se vzpon do Stjenkove koče spogleduje z vpisom v Spletno aplikacijo inPlaninec - Planinske poti dostopne invalidom in osebam na vozičkih. Na sliki oseba na električnem invalidskem vozičku z mikrofonom v roki in očali na nosu, arhiv Pin/OPP Za vzdušje obarvano z glazbo je poskrbel Tadej Raner. Ob njegovem petju so se planinci poskočno zavrteli. Dan je opisal takole in povabil na pohod na Lisco: »Kot vedno nas je tudi tokrat spremljala dobra volja, pozitivna energija vseh udeležencev in tudi vreme nam je blo tokrat precej naklonjeno, burja nas k sreči ni odpihnila z planote. Hvala vsem ki šli z mano in mi pomagali, veselim pa se že zadnjega pohoda v letošnji sezoni, in sicer to soboto se še odpravljamo na Lisco!« Sestop je ob blagi burji minil hitro, a veselo z razgledi na morej in naravo, ki se odeva v jesenske barve. Nekateri smo nato zavili še v »osmico« ali v Štanjel ter tako še okusili lepoto jeseni na Krasu. Stojan Rozman