Povezal nas je planinski duh, InPlaninci na pohodu na Plački stolp
Objavil(a): Jurček NOWAKK
Lepo je bilo videti, da nas je bilo toliko! 14. aprila, na čudovit pomladni, že skoraj poletni dan se je zbrala pisana druščina pohodnikov akcij inPlaninec: člani skupin Gibalno ovirani gore osvajajo GOGO, ki je začela tretjo sezono organiziranih pohodov, nevrorazlični AMA ter Odločen korak - Slepi in slabovidni po SPP. Prvič so bili z nami organizirano tudi člani Združenja multiple skleroze Slovenije, pa stanovalci SVZ Hrastovec, učenci OŠ Starše, prostovoljci iz zavodov Manipura in Nefiks ter drugi prostovoljci iz Slovenije in tujine. Natančno 109 nas je bilo vseh skupaj.
Naš cilj je bil Plački
vrh tik ob meji z Avstrijo, na katerem stoji 28 metrov visok razgledni stolp z
lepim razgledom na širšo okolico. Ob lepem dnevu, kakršen je bil tudi ta predvelikonočni
četrtek, pogled s stolpa sega vse od Prekmurja do Donačke gore, ki leži na meji
s Hrvaško, ter globoko čez avstrijsko mejo do Koralp. Stolp smo videli že z izhodišča, ampak do tja
smo se morali še potruditi. Toliko različnih ljudi, cilj pa en sam »Na parkirišču je zbrana velika skupina, na
prvi pogled povsem vsakdanjih izletnikov. A temu ni tako. Moje oči pričnejo zbegano
pogledovati po veselo razpoloženih izletnikih. Toliko različnih ljudi, a prav
vsem je skupen en cilj. Osvojiti vrh pred nami. Vendar kako, bomo zmogli? V
glavi se mi porajajo vprašanja, misli, čustva, skratka eksplozija vsega, kar
tli v meni. Kolena se mi pričnejo šibiti, obide me rahla vrtoglavica. Oprem se
na palice in nemo zrem v množico pred seboj. Potem pa zaslišim močan in glasen
moški glas: "Slepi naprej!" Sestopim s pločnika in se pridružim svoji skupini.
S povsem drugačnimi mislimi in občutki zakorakam po cesti, ki se vije pred nami,«
je zapisala Nataša.»Pot je potekala po glavni cesti, zato so
odgovorni za pohod organizirali kolono. Ves čas so nas opozarjali na morebitne
ovire na poti ali na promet. Kolona je hodila zelo disciplinirano in hitro smo
napredovali v hrib. Po dobrem kilometru smo se ločili in sicer smo pešci
krenili po makadamski poti proti vrhu, vozičkarji in skuterji pa po asfaltu.
Vsak je hodil s svojim tempom, s svojo močjo, na svoj način. Pod budnim očesom
Jurčka iz inPlaninca pa smo vsi prispeli na vrh,« je pohod opisala Zvonka A.
Zupančič. Na vrhu se je precej pohodnikov povzpelo na
stolp, da so lahko občudovali naravo in vinske gorice. Tudi lepo sončno vreme
je pridalo nekaj dodatne energije, razpoloženje pa je bilo itak enkratno.
Na sliki skupinska slika inPlannincev, arhiv inPlaninec
Ene oči za dva človeka Z nami so bili tudi učenke in učenci
OŠ Starše, ki so pomagali pri spremstvu slepih in slabovidnih. »Sam sem imel
kot spremljevalko zgovorno osmošolko in hitro sva se ujela. Hodila sva po ne
preveč zahtevni poti, vendar za prvo spremstvo brez izkušenj nama je šlo
odlično. Za nas in za njih je bila to dobra in lepa izkušnja, saj je šlo za
medgeneracijsko sodelovanje, učenci pa so spoznali svet slepote in druge
invalidnosti,« je povedal Miha Jakopin, član delovne skupine Odločen korak.Osnovnošolka Lucija je dejala: »Zanimiv
je občutek, ko se nekdo drži tvoje roke in ti, kljub temu da te ne pozna, 100 odstotno
zaupa. Zaupajo ti tudi ljudje, ki so na vozičkih. Vsekakor je bilo zabavno in
bi šla še enkrat.« Mišel priznava, da ga je bilo na začetku zelo strah. »Ko pa
sva se z gospodom spoznala, mi je bilo lažje.« »Imel sem oči za dva človeka. To se mi je
zdelo zelo poučno. Zelo zanimiva izkušnja. Z veseljem jo ponovim,« pa je
sklenil Jernej.Miha Jakopin pravi: »V večini res
slepi potrebujemo pomoč, vendar kdaj pa tudi mi lahko ponudimo roko in smo v
pomoč ljudem na invalidskih vozičkih. Nekaj nas je bilo, ki smo na poti prijeli
za vozičke in pomagali pri vlečenju oziroma potiskanju vozička.« Karel Krajnc
iz SVZ Hrastovec jih je opazil. »Najbolj mi je ostala v spominu naveza, kako je
pes vodič vodil slepega, malo močnejšega možakarja, ki je vlekel invalidski
voziček, zraven pa so ga potiskali še spremljevalci.« Danilo Višnar pa je
dejal: »Bil sem pri stolpu, kjer sem doživel nekaj lepega. Neka starejša ženska
me je poljubila in me slikala. Slikal sem se tudi z znano slovensko igralko
Urško Vučak Markež.«
Na sliki skupina inPlannincev, arhiv inPlaninec
S podporo prijateljev Urška Vučak Markež je ambasadorka akcije GOGO
in je bila nad pohodom tudi tokrat navdušena. »Eden drugemu si pomagamo. No,
jaz ne toliko, jaz sama sebe probam spravit na vrh. Pomagajo mož in otroci, če
je treba. Otroci danes niso bili z nami, saj so bili v šoli, mož pa je odločno
opravil funkcijo potiskanja vozička. Dan je bil prelep in komaj čakam na
naslednji pohod.«
»Hvala, da omogočate nam invalidom, da lahko doživimo
naravo, razglede, ki jih drugače ne bi in bi ostali doma,« pa je rekla inPlaninka,
ki je bila tokrat prvič z nami na pohodu. Pred stolpom smo naredili še eno gasilsko
sliko, potem pa je že bil čas za povratek . Del
poti navzdol smo opravili po gramozni in travnati poti. Spremljevalni kombi je imel
na tem pohodu dosti dela. Voziti je moral električne skuterje in vozičke, ki so
jim nagajale baterije, pohodnike, ki dela poti niso zmogli, pa kakšen težek
nahrbtnik se je še našel. Na turistični kmetijo Leber so nas toplo
sprejeli s tradicionalnim golažem ter gobovo juho z ajdovimi žganci. Dan se je
že krepko prevesil v popoldan, ko smo se udeleženci vrnili na začetno točko
pohoda pri baru Itak ter se počasi odpravili domov oz. v zavode.»Kljub kakšni nevšečnostim med pohodom nas je
povezoval planinski duh, tako da smo vsi odšli z nasmejanimi obrazi. Veselimo
se že naslednjih podvigov,« je, preden smo se razšli, dejal Tadej Raner, član
delovne skupine GOGO.
Generalni sponzor akcije GOGO je že tretje leto NiceHash, slovenski
posrednik pri rudarjenju kriptovalut. »Gora je lahko
kot življenje - pretežka, če se vzpenjaš sam, a prijazna, če imaš podporo
prijateljev. Velika požrtvovalnost in predanost ekipe GOGO nam je navdih in
vzor. Biti del tega gibanja je čast in ponos,« je odločitev o
sponzorstvu utemeljil predstavnikNiceHasha Martin Škorjanc. Ne
preveč utrujeni, bogatejši za še za eno novo izkušnjo in predvsem ponosni, da
nam je uspelo ,v kar pa seveda niti začetku nismo dvomili, smo se poslovili. »Jaz
bi še hodila z vami. Bilo mi je res fajn, sproščeno ...,« je rekla ena od
prostovoljk.
Zvezdana
Bercko
Med vodniki spremljevalci tudi prostovoljke aktivno vključene v projekt Erasmus+ "SHE LEADS".
Najdi nas na Facebooku
.jpg)
.jpg)
