NOVICE  

ponedeljek, 16. maj 2022 ob 00:00, ogledov: 1607

Kdor hoče videti mora gledati s srcem, bistvo je očem nevidno

Objavil(a): Marjeta Čič
	Slepi in slabovidni planinci, ki pod okriljem odbora inPlaninec pri PZS osvajamo slovensko planinsko pot se z veseljem udeležimo tudi inkluzijskih pohodov, kjer se srečujemo z kategorijami invalidnosti. Že prava stalnica je, da nas v planinskih kočah postrežejo gluhi in prav oni so naredili prvi korak. Pripravili so nam jedilnike v Brajevi pisavi, na mizah so bili valjčki s taktilnim dodatkom, s katerim lahko oddaš sporočilo o plačilu ali naročilu pijače. In padla je zamisel tudi z naše strani, no moje strani. Slepi se bomo učili slovenskega znakovnega jezika.
Lanskega septembra smo se udeležili pohoda na Mrzlico in naša Marjeta nam je pokazala nekaj kretenj za naročilo pijače in hrane. Bili smo navdušeni in smo izrazili željo, da bi se radi naučili osnove kretanja. Želeli smo stopiti korak proti gluhim, pa navsezadnje, znanje bogati naša življenja. Na sliki ženska z očali kaže kretnjo za črko r, arhiv inPlaninec Tečaj slovenskega znakovnega jezika (SZJ), ki ga je vodila Natalija Spark, Slovenka leta 2020, smo začeli 2. februarja 2022. Priznam, da sem imela na začetku kar nekakšno tremo, saj mi ni bilo povsem jasno kako se bomo lahko spoprijeli z kretnjami. Veliko lažje je, če lahko vidiš gib, ampak smo kmalu ugotovili, da je bojazen čisto odveč. Kakor vse stvari do sedaj je bil tečaj zasnovan odlično. Vsak od nas je dobil spremljevalca/prostovoljca, ki je sedel ob nas in nam popravljal gibe če smo jih naredili narobe. Tudi Natalija je popravila prav vsakogar dokler ni bila kretnja popolna. Z željo, da se naučim osnov SZJ sem redno hodila na tečaj in doma vadila. Na sliki moški v rumeni majici drži levo roko pred seboj v pest, z desno dlanjo obrnjeno zavzdol prekriva pest. V ozadju je zastava z napisom za slepe/slabovidne ni ovir, arhiv inPlaninec Najprej smo začeli z abecedo, kot v šoli v prvem razredu. Na naslednji uri smo že morali črkovati svoje ime. Vsako naslednjo uro več besed, pa seveda več dela doma, da smo obnavljali besede, saj smo vsako uro pridno posneli in zapisali. No zapisoval je Miha, predsednik KPŠRD »Karel Jeraj«. Naučili smo se kar nekaj besed, krajev, vprašalnic, zaimkov ... Ob koncu nam je tudi Natalija priznala, da je imela na začetku kar čuden občutek, kako bo to šlo. A smo zmogli. Na sliki sedijo štirje tečajniki in držijo roke pred seboj, arhiv inPlaninec Naše ure so potekale v sproščenem vzdušju z obilico dobre volje in smeha. Veseli smo bili ko smo na koncu dobili priznanje za opravljen prvi tečaj. In resnično se veselimo nadaljevanja v septembru. Takrat bomo povabili tudi gluhe, s katerimi se bomo morali naučiti vzpostaviti komunikacijo. Mislim, da bo zelo zanimivo. Skupinska slika 18 oseb na travi, predaj je pes in dve zastavi inPlaninec - Odločen korak, arhiv inPlaninec Naj se na koncu zahvalim odboru inPlaninec, s katerim srčno in složno korakata Jurček Nowakk in Marjeta Čič, naši "učiteljici" Nataliji Spark, vsem spremljevalce, ki nas tudi tokrat niso pustili na cedilu. Irena Temlin