NOVICE  

Na sliki skupina planincev pre koča pri Triglavskih Jezerih, arhiv inPlaninec

Da je pot varna za vse ima vsak slep oz. slaboviden svojega spremljevlaca. Med njimi je bila tudi Špela, ki se je že tretjič preiskusila v vlogo spremljevalca, dvodnevni pohod je takole opisala: »Meni je bilo na pohodu zelo všeč. Sem pa prvič spala v planinski koči in je bila zelo zanimiva izkušnja. Nisem si predstavljala, da bomo vsi skupaj spali v eni sobi in je bilo zelo prijetno. Tudi zvečer smo se fajn nasmejali preden smo vsi zaspali. Po večerji smo se naplesali.



Na sliki travnik na katerem so koče, arhiv inPlaninec

Pohod je bil mogoče malo naporen, ampak veliko lepega smo videli. Korak je tekel super. Nismo nič padli, nismo dobili žuljev. Bilo pa je res zelo lepo, zanimiva izkušnja. Presenetilo me je, da se tako dolgo hodi dol s koče do planine. Pri spremljanju nisem imela izzivov. Mika, ki sem jo spremljala, mi je povedala na kak način jo naj spremljam. Hodila sem pred njo, ona je hodila za mano in je videla moje korake, kam jaz stopim. Pri sestopu sem jo opozorila, ko je treba kam globje stopiti in ko so bile skale na poti.«


Na sliki planika, arhiv inPlaninec

Slepi cenijo, da lahko gredo v hribe in jim veliko pomeni, da so lahko del planinskega utripa. Svoje doživetje je Jana strnila: »Super je bilo, ko je bilo treba it v hrib, malo manj super, ko je bilo treba it v dolino, ker je bila samo ena roka na razpolago za ogled poti v naprej, za tipanje terena. V hrib nikoli ni problem, bolj ko je hrib, lepše je. Malo nas je dež požegnal tik pred včerajšnjim ciljem kočo pri Triglavskih jezerih, tako da so bile skale spolzke. Enkrat sem bila tudi na hrbtu, dobro, da imam velik nahrbtnik, da je omilil padec. Večer je bil tak kot smo jih navajeni, ko gremo za dva dni. Veselje, petje. 
Na spustu, smo bili pa prehitri. Je pa bilo lažje kot iz Prehodavcev do sedmerih jezer. Prvi dan mi je bil bolj naporen kot drugi , ko smo šli iz sedmerih jezer do planine Blato.


Na sliki jezero, ki ga s spredlje strani obdaja travni, z zadnje strani pa smreke, rastejo na vzpenjajočem pobočju, arhiv inPlaninec

Za na konec pa lep sprejem na planini Blato z našo himno Odločen korak. Pričakali so nas naši prijatelji, ki niso bili z nami na pohodu. Zelo smo se jih razveselili in se nadejamo, da gremo v soboto spet skupaj na Uršljo goro. Ko se bo ta etapa ponavljala grem s svojim zvestim spreljeavalcem še enkrat na ta pohod.«