NOVICE  

Skupaj v hribe smo se 10. septembra 2022 podali po Gorjancih. Vsi smo pričeli pri Krvavem kamnu, naprej do doma pri Miklavžu, kjer smo imeli kratek postanek za čaj in smo se posladkali z rogljički. Prva skupina se je se podala do Trdinovega vrha po žig. Druga skupina se je dvignila so cerkvice sv. Miklavža in ujeli razgled na meglice v dolini in se spustila mimo Krvavega kamna do Gospodične.

September je čas, ko se kuha oglje. Pred Miklavžem smo se ustavili pri kopi, kjer nam je oglar povedal, da je najboljši les za oglje leskov, prikazal nam je, kako se hodi po kopi, pri čemer je potrebna velika mera previdnosti, da se ne ugrezne. Prikazal nam je, kako se naredi luknjo in umiri dim. Iz lukenj se je ves čas počasi kadilo in dajalo občutek meglic. Videli smo palice, ki so bile v kopi in nakazovale njeno prvotno višino. Presenetilo nas je, da bodo iz kope pridobili čez tono oglja. Poudaril je, kako zahtevno in odgovorno je oglarjenje, saj potrebujejo kar precej dni do končnega izdelka. Pa tudi znanje in občutek sta potrebna.


Na sliki skupina inPlanincev, nekaj tudi na vozičkih stoji na makadamski cesti in gleda oglarsko kopo iz katere se kadi bel dim, arhiv inPlaninec

Pot smo na Trdinov vrh, ki je najviša točka Gorjancev, nadaljevali z varuhinjo gorske narave Rozi Skobe, ki nas je popeljala po planinski poti in nam povedala marsikaj zanimivega. Do Trdinovega vrha smo se nekajkrat ustavili, saj sta nam vodnika domačina predstavila učno pot. Izvedeli smo, nekateri obudili snov iz osnovnošolskih dni, da so Trdinov vrh poimenovali v čast Janeza Trdine, ki je slavo tem krajem pisal v svojih Bajkah in povestih z Gorjancev. Še vedno so tam skriti gozdni škratje, ki prebivalcem nagajajo z vremenskimi nadlogami, da ne morejo vedno pravočasno pospraviti svojih poljskih pridelkov. Najde se tudi kakšna dobra vila, ki prekine škratji urok, a sta vodiča domačina povedala, da se to redkokdaj zgodi.
Gozdna pot ni bila zelo strma. Zaradi dežja iz prejšnje noči, so bile korenine in tla drseča, zato smo hodili bolj previdno. Še dobro, da nam gozdni škratje niso toliko zagodli, saj se nihče od nas ni poškodoval. Po dobri uri in pol hoje skozi gozd, ki je tudi učna pot smo prišli na najvišje ležeči vrh pogorja Gorjancev Trdinov vrh, kjer poteka meddržavna meja med Slovenijo in Hrvaško, natančneje med naselji Gabrje in Cerov Log na slovenski strani in Rajakovići na hrvaški strani. Na vrhu sta postavljeni dve manjši cerkvi. Na slovenski strani je cerkev Svete Jere, kjer je čudežno ohranjen leseni kip svete Jere, kapela Svetega Ilije pa stoji na hrvaški strani. Na vrhu je razgledna plošča in vpisna skrinjica z žigom. Na Trdinovem vrhu z nadmorsko višino 1178 m stojijo oddajniki, ki so lepo vidni iz daljave.


Na sliki planinci in pes vodič pred cerkcijo sv. Jere, arhiv inPlaninec

Vesna: »Ko smo zvonili na njihove zvonove na Trdinovem vrhu, sta se drugače oglašali. Meni je bilo zelo zabavno. Videli smo tudi stolp in vojaški objekt, ki je še danes v uporabi. Ko smo požigosali naše dnevnike, smo se zbrali v krogu in zapeli našo himno Odločen korak. Vodiča domačina sta bila prijetno presenečena, prav tako pa naključno zbrani pohodniki. Potem smo se po gozdni poti spustili do Planinskega doma pri Gospodični. Tam nas je čakalo kosilo in prijetno presenečenje, izvir zdravilne vode, s katerim zdravje čim kasneje presahne. To smo morali izkoristiti, potipati, se z vodo poškropiti. Voda je bila izredno mrzla. Današnji pohod ni bil naporen, niti ni bil dolg, je bil pa izredno zanimiv in zabaven. Pa še nov žig imamo v naših dnevnikih.«
Dom pri Gospodični je bil končni cilj in se nahaja na slovenski strani Gorjancev. 30 metrov stran je studenec po katerem je dom dobil ime. Studenec naj bi imel zdravilne učinke. in seveda smo šli poskusiti, če deluje.
Poseben dan za inPlanince se je po inkluzijskem pohodu zaključil s pozdravi pred kočo pri Gospodični. Zbrani so bili slepi in slabovidni pohodniki, gibalno ovirani gore osvajajo, nevrorazličini AMA, planinci, spremljevalci in prostovoljci iz vseh vetrov.
Nataša Salamon predsednica društva Sonček Posavje: »Najštevilčnejše smo se GOGO udeležili iz društva Sonček Posavje in tudi najbolj glasni smo. Naš moto je »gibanje je življenje« in ponosni smo, da se skozi celo leto naši člani v tako velikem številu udeležujejo pohodov in ostalih aktivnosti v našem društvu. Skupaj ustvarjamo boljše in kvalitetnejše življenje za osebe, ki si sami tega ne bi mogle omogočiti.«



Na sliki na terasi pred planinskim domom sedijo inPlaninci, arhiv inPlaninec

Vedro nas je nagovoril Herman: »Pozdravljeni vsi skupaj, sem Herman predstavnik Združenja multiple skleroze Slovenije. Danes smo spet imeli en čudovit dan v gorskem svetu tukaj na Gorjancih. Hvaležen sem vsem, ki so nam invalidom omogočali tako lepo doživetje. Z vašo pomočjo lahko spet hodimo po hribih in uživamo v planinah. In seveda bi se zahvalil tudi zbranim invalidom ki, imate vsak svoje omejitve, a ste se opogumili in se nam pridruži. Skupaj pozabimo na naše težavah in smo vsi enaki ter uživamo v hribih. Še enkrat hvala vsem za čudovito doživetje!«
Predsednica društva ASPI Teja Oblak je bila navdušena nad pohodom: »Naši planinci se dobro počutijo na pohodih, saj so izbrane poti primerne in se vedno najde kotiček za nas, če se želimo umakniti iz gneče in vrveža skupine.«

Pomoč pri pripravi dostopne poti, ki jo je razjedla voda in ustvarila kanale smo dobili pri planinskem društvu Krka Novo mesto, ki so nas toplo sprejeli. Za GOGO na vozičkih je po pregledu poti z njihove strani sledilo manjše popravilo z lopato, kjer je voda naredila kanale. Člani društva so se številčno udeležili inkluzijskega pohoda in poskrbeli za vodenje in odgovore na radovedna vprašanja inPlanincev: »Kateri vrh je pa tisto?« V imenu društva nas je nagovoril Anton Progar: »Mi Dolenci smo zelo veseli, da ste obiskali prelepe Gorjance. Da smo lahko z vam uživali lep prijeten dan. Jaz sem se trudil celo noč, da sem vam »zrihtal« vreme. Planinski dom smo prenovili s pomočjo Evropski sredstav in pomočjo Krke Novo mesto. Imamo dobrega najemnika s katerim sodelujemo pri vseh naših aktivnosti na planinskem domu.«

Program je zaključila himna Odločen korak izpod peresa Miha Jakopina, ki jo skupaj s Simono Jakopin izvaja. Himna je postala kar naša, od vseh inPlanincev, gre v uho in besedilo pove, kar mislimo: »Za nas ni nikjer prav nobenih ovir, je naš odločen korak ...«

Po okusnem golažu in joti, smo se dobre volje in lepih lic odpravili proti domu.


Na sliki moški in ženska s planinskimi narbtniki plešeta v ozadju planinci in avtobus, arhiv inPlaninec

Po krajšem pohodu smo stali pred avtobusom, kjer je ples na Odločen korak zaključil inkluzijski pohod 139 oseb, ki so vsak na svoj način zaobjeli planinski utrip.

Zahvaljujemo se vsem spremljevalcem, saj brez njih ne bi zmogli.

Pri izvedbi akcije Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO) sodeluje pet partnerjev:
• Planinska zveza Slovenije,
• Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p.,
• Zveza paraplegikov Slovenije,
• Društvo distrofikov Slovenije,
• Združenje multiple skleroze Slovenije.

Častni pokrovitelj akcije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, generalni sponzor pa je že tretje leto slovenski posrednik pri trgovanju s kriptovalutami NiceHash.

Akcijo Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO) podpirajo ambasadorji in parašportnikiČlani ekipe Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO) smo hvaležni in ponosni, da akcijo podpirajo cenjeni ambasadorji Evgen Bavčar, Urška Vučak Markež, Igor Plohl, Marija in Andrej Štremfelj, Tone Kuntner, Viki Grošelj, Andrej Težak-Tešky, Uroš Bitenc in Žiga X Gombač. Akcijo podpirajo tudi parašportniki: Nastija Fijolič, Matej Arh, Lena Gabršček, Dejan Fabčič, Sandi Novak, Tanja Cerkvenik, Jernej Slivnik, Gregor Gračner, Anej Doplihar in Nataša Bartol.

Po šestih osvojenih vrhovih (Plački stolp 14. aprila, Gora Oljka 14. maja, Zavetišče v Gozdu 22. maj, Kal nad Hrastnikom 29. maj, 18. junij Svetina, 19. junij Ermanovec) imajo Gibalno ovirani gore osvajajo 2022 v načrtu še naslednje pohode:
• 18. september "pohod v neznano",
• 24. september Bohor,
• 29. september Završki stolp.

Marjeta Malovrh Mlačnik in Vesna Markoč