NOVICE
ponedeljek, 27. februar 2023 ob 00:00, ogledov: 1107 Osebe z okvaro sluha na plezalni steni| Objavil(a): Jurček NOWAKK | | V polnem plezališču v ljubljanskem Tivoliju je bila v organizaciji odbora inPlaninec v petek prestavitev športnega plezanja za osebe z okvaro sluha.
Številni nadebudni plezalci, med njimi so bili tako otroci kot odrasli, so pod budnim očesom inštruktorjev in ob prisotnosti tolmačev slovenskega znakovnega jezika (SZJ) preizkusili to vse bolj priljubljeno športno disciplino.
| Med njimi je bil tudi Blaž, vodja delovne skupine inPlaninci z okvaro sluha, sicer izkušen planinec, ki se loti tudi zavarovanih planinskih poti, a s športnim plezanjem doslej ni imel veliko izkušenj. "Največji izziv plezanja za osebe z okvaro sluha je gotovo komunikacija, ker je med plezanjem zelo težko kretati. Roke pač potrebuješ za plezanje, zato je to nevarno, če vmes kretaš. Moj največji osebni izziv je tehnika plezanja, ker veliko stvari delam narobe in postanem hitreje utrujen. Plezanje mi veliko pomeni, tam se počutim svobodno, narava me uči, kako je treba živeti."
Na sliki skupina plezalcev sedi na tleh, v ospredju je dolga plezalna vrv, arhiv inPlaninec
Na predstavitvi je bila varnost na prvem mestu, zato so sodelovali tolmači slovenskega znakovnega jezika, ki so skrbno predajali informacije. Nekatere kretnje, ki v slovenskem znakovnem jeziku doslej niso obstajale, je bilo potrebno za to priložnosti posebej pripraviti, na primer kretnjo za besedo gri-gri, kakor plezalci pravijo najpogosteje uporabljeni samozatezni varovalni napravi.
Na sliki dve ženski v plezalni steni, arhiv inPlaninec
S prisotnostjo sta dogodek podprli paraplezalki Jana Führer in Manca Smrekar - parašportnica leta 2021. Tudi za Jano, ki ima s plezanjem že veliko izkušenj, je bilo v petek marsikaj novega. »Super se mi je zdel sistem predstavitve v treh skupinah: oprema, bolder stena in varovanje z vrvjo. Informacije, ki sem jih dobila, so zelo koristne. Ko sem pričela s plezanjem, še nisem poznala varovanja, vponk, opreme. Predstavitev, kot je bila tokratna, ponudi celostni pogled, preden se nečesa lotiš. Pomembno je, da veš, kako se pravilno vpneš, izbereš smer in način plezanja. Dobro je, da se spoznaš s teorijo, preden greš v steno in osvojiš terminologijo, kako s čim manj besedami čim več povedati, sploh v steni. Inštruktorji so jasno in nazorno prikazali opremo in tehnike plezanja. Za gluhe je seveda drugače kot za slepe, ki moramo vse najprej potipati, gluhi pa vsaj na začetku potrebujejo ob sebi tolmača SZJ. Ko osvojijo terminologijo in pridobijo izkušnje, pa so lahko v steni samostojni. Morda je pri plezanju to, da ne slišiš, kaj se dogaja pod steno, celo prednost, saj si lahko v svojem svetu in odplezaš smer.«
Na sliki skupina plezalcev pred plezalno steno, arhiv inPlaninec
Predstavitev je organiziral odbor inPlaninec v sklopu PZS, vodil pa jo je Janez Toni, inštruktor alpinizma in inštruktor gorskega reševanja, pobudnik športnega plezanja za osebe z okvaro sluha. »Zamisel, da bi organiziral tečaj športnega plezanja za gluhe in naglušne, sem dobil, ko sem imel priložnost spoznati par, Simono in Igorja, kjer je Igor nagluše, Simona pa popolnoma gluha. Skupaj smo plezali daljšo smer v Dabarskih Kukih. Takrat sem ugotovil, da so gluhi in naglušni izločeni iz tega plezalnega sveta, ki nam pomeni veliko, zato sem se odločil izvesti tečaj po vseh veljavnih predpisih s strani KŠP in udeležencem predstaviti tako balvanske stene, visoke notranje stene in plezanje v naravnih plezališčih,« pravi Janez Toni. Petdeseturni tečaj športnega plezanja bo izveden v aprilu in maju teorijo bo nadgradilo plezanje na umetnih in tudi v naravnih stenah. Tečaj se bo začel s predavanjem v torek, 4. aprila 2023 ob 17. uri v prostorih Planinske zveze Slovenije.
Na sliki plezalka v steni pleza, oblečen ima varovalni pas na katerga je pripeta varovalna vrv, arhiv inPlaninec
Tega se veseli tudi Maja Kuzma Ganić, ki je izkušena planinka, ki je leta 2018 v 29 dneh prehodila Slovensko planinsko pot in o tem napisala knjigo Odločena iti po neznanih poteh, a izkušenj pri športnem plezanju ni imela. »Tokrat sem imela priložnost preveriti, koliko in kako hitro lahko teorijo športnega plezanja preizkusim v praksi. Največji izziv sem videla v načinu podajanja informacij od inštruktorja preko tolmača v času plezanja. Po večernem plezanju na zahtevni steni so me naslednje tri dni bolele podlakti in prsti na rokah, kar pomeni, da bo treba imeti veliko ur treninga, preden bom v celoti osvojila športno plezanje. Ker sem ljubiteljica zunanjih aktivnosti, upam, da bomo treninge v ugodnih razmerah preselili tudi v naravo.«
Na koncu so bili zmagovalci vsi. Njihovi zadovoljni nasmeški, ko se po vrvi spuščali s stene, potem ko so premagali strah, ki ga vzbuja višina in dosegli vrh, so povedali vse. Potrebne niso bile več ne besede ne kretnje.
Zvezdana Bercko
|
|
Najdi nas na Facebooku
