nedelja, 28. april 2024
POIŠČI

Novinarska konferenca inPlaninec
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

torek, 20. junij 2023 ob 00:00, ogledov: 3841

Slepi in slabovidni z odločnim korakom na Očaka

Objavil(a): Jurček NOWAKK
V odboru inPlaninec pričakujejo, da se bo julijskega vzpona na Triglav udeležilo 17 slepih in slabovidnih planincev, ki jim bo na poti do vrha pomagalo okoli 40 posebej usposobljenih spremljevalcev, planinskih vodnikov in drugih prostovoljcev. Med udeleženci bodo tudi osebe z okvaro sluha, nevrorazlični in otroci.
Slepi in slabovidni planinci, ki v akciji Odločen korak že tri leta nabirajo žige Slovenske planinske poti, so vsak dan bliže cilju. Prostovoljski projekt, ki ga izvajata odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije ter Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih »Karel Jeraj«, se bo končal 23. septembra na Debelem Rtiču z odtisom zadnjega žiga. A še predtem jih sredi julija čaka najtežji izziv - vzpon na Triglav. Očak je naš simbol in ponos in razumljivo si tudi slepi in slabovidni, tako kot vsi slovenski planinci, želijo vsaj enkrat stati na njegovem vrhu.

»Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj prehodila in osvojila toliko vrhov, Triglava pa sploh ne, saj se je zdel zame nedosegljiv. A s pomočjo naših odličnih spremljevalcev bo meni in mojim slepim in slabovidnim prijateljem omogočeno stopiti na najvišji vrh Slovenije. Veselim se dneva, ko se bom lahko dotaknila Aljaževega stolpa, ko me bodo na vrhu preplavila čustva in bom zakričala od veselja,« pravi slabovidna Simona Jakopin.

skozi_vrata
Na sliki skupina planincev hodi po tavniku, ki je odbdan z smrekovim gozdom, arhiv inPlaninec 

Tudi slaboviden Sašo Drven pričakuje, da bo pohod na Triglav zelo čustven. »Gre vendarle za slovensko najvišjo goro, enega izmed simbolov naše lepe Slovenije. S tem, ko bomo imeli možnost stopiti tudi na Triglav ravno proti koncu našega nekajletnega projekta prehoditi Slovensko planinsko pot, pa smo sami sebi podelili eno najlepših nagrad za naš trud.«

Tako kot vsi ostali se tudi slabovidni Marjan Žalar na vzpon na Triglav pripravlja fizično in psihično. »Tako bom lažje kljuboval pričakovani vročini in sončni pripeki. Želim si lepo vreme.« Spremljal ga bo njegov desetletni sin Gal. »Komaj čakam, da z atijem osvojiva najvišji slovenski vrh. Pričakujem, da bo pot zelo težka in zahtevna. Upam, da bo razgled na vrhu čudovit.«

Kofce_SSP_po_SPP__1_
Na sliki skupina pohodnikov na vrhu, v ozadju se vidijo hribi, arhiv inPlaninec

Najbrž se veliko ljudi sprašuje, zakaj slepi ljudje sploh hodijo v gore, kaj imajo od tega, če ne vidijo razgledov. »Jaz in vsi moji prijatelji lahko hitro odgovorimo na to, za nas neumno vprašanje," pravi slepi Miha Jakopin, predsednik KPŠRD »Karel Jeraj.« »Tudi mi imamo radi naravo, gorski zrak, potrebujemo gibanje, ki ima velik pomen za naše zdravje in našo samopodobo. Mi gore in naravo čutimo, saj smo bolj pozorni na okolico oziroma na vse, kar se dogaja okoli nas. Že vonj gozdov, travnikov ali skal je čisto drugačen kot v mestih in zvok naših korakov se razlikuje glede na to, ali hodimo po gozdu, travniku ali po kamenju. S pohodi v hribe dokazujemo sebi in širši javnosti, da z voljo in trudom zmoremo marsikaj, le da potrebujemo nekaj pomoči in kakšen trenutek več,« razlaga Miha, ki je tudi avtor himne Odločen korak, ki vedno ubrano doni na naših pohodih.

Rodica_slepi_in_slabovidni_Pin_OPP_PZS_skupinska
Na sliki skupina planincev na travi, v ozadju se vidijo beli hribi, arhiv inPlaninec

Eden od spremljevalcev, brez katerih akcija Odločen korak ne bi bila mogoča, je Janko Lavrič. »Na naših skupnih izletih v hribe sem vsakič znova navdušen in ganjen, ko vidim, koliko ljudi z različnimi okvarami na področju čutil in drugimi zdravstvenimi tegobami z neomajno voljo in pozitivnim odnosom premaguje najzahtevnejše ovire. Vem, da imajo na svoji življenjski poti veliko težav in da je življenje do njih pogosto zelo nepravično, pa so vedno dobre volje, polni energije in osredotočeni na cilj. Pogosto si rečem: Če bodo zmogli oni, pa čeprav s pomočjo spremljevalcev, bom zmogel tudi jaz.«

Polona in Marjan Bogataj že nekaj let po hribih spremljata Poloninega slepega bratranca Jožka Gregorca. Že leta 2019 so v organizaciji PD Kranj prvič skupaj stopili na vrh našega očaka. Naslednje leto so se pridružili projektu SSP po SPP (Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti). »Naša pričakovanja so tokrat drugačna. Tehnično nam je pot že znana, vendar pa nas čaka povsem druga ekipa. Ta se kali že več kot tri leta. V tem času smo se že dodobra spoznali, ustvarili nova prijateljstva in zaupanja. Čeprav bo pot zelo zahtevna in polna preizkusov, ne dvomimo, da nam bo uspelo in da se bomo skupaj varno povzpeli na vrh in se srečno vrnili v dolino ter si družno čestitali.«


po_skalah_in_zajlah_na_Kamnisko_sedlo
Na sliki štirje planinci plezajo ob jeklenici navzgor, nad njimi je sinje nebo, arhiv inPlaninec

Tudi zelo slabovidna Anja Uršič je že bila na Triglavu. »Letos bo vsekakor drugače, saj se bo na vrh najvišje slovenske gore povzpela kar velika skupina slepih in slabovidnih. Želimo si odločnega koraka in trdne volje, ki nas bo enotno pripeljala na vrh, kjer bo ob uspehu marsikomu po licu spolzela tudi kakšna solza sreče. Tudi sama se ob bolj zahtevnih vzponih počutim vzhičeno in srečno. Sreča, ki jo občutim, pa ni povezana le z lastnim dosežkom, ampak predvsem z občutkom, da nam je uspelo s skupnimi močmi, skupaj s spremljevalci, ki nas spremljajo z iskreno željo nekomu omogočiti nekaj, česar sam ne more. Ta enotnost in povezanost s spremljevalci v nas, slepih in slabovidnih, prebuja dodatno moč in energijo, ki nas vodi še po tako zahtevnih gorskih poteh. Verjamem, da bo tudi pot, ki je pred nami, polna radosti, nepozabnih trenutkov in veselja, ki bo še dolgo odmevalo z vrha Triglava.«

Irena Temlin je na »slovensko streho« prvič stopila pri petnajstih letih, ko je še videla. »Še danes se spominjam, kako sem vsa vznesena in radostna opisovala gorske lepote sošolkam in sošolcem. Pred petimi leti se mi je uresničila želja, da kot slepa ponovno objamem Aljažev stolp. Neizmerno srečna takrat nisem sicer razlagala o razgledu, sem pa imela veliko povedati o drugačnih občutkih. V prvi vrsti o povezavi in zaupanju v človeka, ki te vodi po tistih mogočnih skalah in kamenju. Zaznavaš vsak piš vetra, začutiš sončne žarke, vonjaš vlažno kamenje v senčnih legah. V svoji glavi si preprosto narediš svojo sliko, ki je neprecenljiva. In zdaj lahko z velikim ponosom in veseljem zakličem: Triglav, zopet prihajam!«

Pokljuka_Nefiks_Pin_OPP_PZS_1

Na sliki skupina planincev pred Blejsko kočo, arhiv Nefiks
Ana Oražem, vodja delovne skupine Odločen korak, pravi: »V začetku naših pohodov smo si postavili številna pričakovanja in cilje: ozaveščanje javnosti o slepoti in slabovidnosti, spoznavanje polnočutnih ljudi in ljudi z drugimi vrstami invalidnosti, spoznavanje naše gorate domovine in njene flore in favne ter drugih znamenitosti. Želeli smo tudi obeležiti spomin na naše predhodnike, člane društva KPŠRD »Karel Jeraj«, ki so že pred dobrimi 60 leti osvojili Triglav in pred dobrimi 50 leti prehodili Slovensko transverzalo, in še bi lahko naštevala. Veliko ciljev je že doseženih, cilj doseči vrh Triglava pa je tik pred vrati. Moja pričakovanja so velika, saj si vrh Triglava želim obiskati že od mladosti. Veliko je prijetnega vznemirjenja, ko se spomnim na to pot. Spoznali bomo nove spremljevalce, se srečali z že znanimi spremljevalci, srečali bomo različne ljudi, ki bodo korakali proti istemu cilju kot naša skupina. Na resni preizkušnji bo tudi moja kondicija, a so motivi dovolj veliki, da bom vztrajno korakala proti cilju. Pričakujem tudi dobro družbo in zadovoljstvo na poti in na cilju. Verjetno lahko pričakujem tudi kakšno buško. Vseeno pa vem, da bom s tem, ko bom premagala strmino, pridobila tudi večjo odločnost v življenju.«

Tamar_v_snegu_GOGO__slepi__gluhi__1_
Na slliki pisana skupina inPlanincev pred planinskim domom v Tamarju na snegu, od tega trije na invalidnskih vozičkih, arhiv inPlaninec

»Osrečuje me dejstvo, da bomo na zame tako zelo pomemben kraj odšli skupaj s skupino Odločen korak, torej s skupino ljudi, ki so mi blizu. Neskončno se veselim vsega: skupinske hoje, skupnih počitkov, skupnega večera in prebujanja v planinski koči, vzdušja pri skupnih obrokih, še najbolj pa tistega navdušenja in veselja, ko bomo vsi dosegli vrh in se na koncu živi in zdravi ter bogatejši za veliko izkušnjo vrnili v dolino,« sklene slepa Tina Ušeničnik.

Pripravila Zvezdana Bercko

Zaključek poti - Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti na Debelem Rtiču 23. septembra 2023, ob slovenskem dnevu športa in mednarodnem dnevu znakovnih jezikov. Ta dan bo praznično obarvan še z obeležitvijo 70. obletnice Slovenske planinske poti in 130. obletnice Planinske zveze Slovenije. Rezervirajte si datum 23. september in pridite z nami!


zakljucek_poti_23.__september_2023
Na sliki vabilo na Zaključek poti - slepi in slabovidni planini po Slovenski planinski poti, 23. septembera 2023

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije