
četrtek, 26. december 2024

POIŠČI

Niso bile sanje, slepi planinci so res stali na Triglavu

Najdi nas na Facebooku

Domov > Novice

NOVICE

sreda, 20. september 2023 ob 00:00, ogledov: 1398

Na tisočaka pred zadnjim žigom na Debelem rtiču ob morju

Objavil(a): Marjeta Čič

Vemo, da zabave ni nikoli preveč. Smeha in veselja je največ v planinskih kočah, ko smo zbrani skupaj in smo kot velika družina. Vendar skupnega druženja je hitro konec, saj nas čaka še pot v dolino, kjer moramo biti bolj skoncentrirani in je slišati le besede naših spremljevalcev »stopi čez korenino, pazi skala, drži se levo, desno je prepad, veja, skloni glavo …«.

V nedeljo, 10. septembra, smo se slepi in slabovidni pohodniki ter naši prostovoljci, ki nas spremljajo odpravili na Dom na Kališču. Seveda pa smo morali najprej s kombijem priti do izhodišča, vasi Mače blizu Preddvora pri Kranju. Lepšega dne si ne bi mogli zamisliti: lep, a ne prevroč sončen dan.

Pohod se je začel na makadamski cesti, v hrib pa smo pošteno zagrizli že po nekaj minutah hoje, ko smo zavili na planinsko pot. Pot se je ves čas vila navkreber in je pohodnikom le redko postregla z nekaj metri ravnega terena, da smo si lahko malo oddahnili. Hodili smo po serpentinah in po dvainštirideseti smo prispeli na jaso, ki je obljubljala skorajšnji počitek na Domu na Kališču, ki smo ga dosegli po dobrih treh urah hoje.

Kalisce__10_
Na sliki skupina inPlaninecv hodi po planinski v gozdu, v ospredju je olesenel štor, ki kaže ostanke korenin in nekaj zelenja, arhiv inPlaninec

Ko smo se okrepčali z ričetom in joto, smo jo mahnili proti Hudičevemu borštu. Rok je na pohodih že od prve etape, 8. februarja 2020, ko so slepi in slabovidni planinci začeli hoditi po Slovenski planinski poti in svoje korake takole opisuje: »Prvih 20 minut spusta je bilo zame najtežji del pohoda, saj so hojo oteževale skale in korenine, po katerih smo se morali spustiti proti Hudičevemu borštu, ki leži kakih 200 višinskih metrov niže od Doma na Kališču. Zatem je pot postala zložnejša in po 100 minutah (na smerokazu je pisalo, da se bo to zgodilo po 50 minutah) smo prišli do Hudičevega boršta, kjer smo si s pijačo in klepetom znova napolnili baterije.
Zahvaljujem se spremljevalcu Juretu, da me je varno pripeljal čez vse skale, korenine, serpentine in druge lepote gorskega sveta.«

Kalisce__7_

Na slliki pred pred kočo stojijo in sedijo inPlaninci, arhiv inPlaninec

Slepi in slabovidni planinci s spremljevalci smo obogateni z novim žigom doma na Kališču spust v dolino popestrili z obiskom zavetišča v Hudičevem borštu. Skupaj s svojimi spremljevalci, vodniki in prijatelji smo si ogledali ta edinstveni kraj. Zavetišče se nahaja na južnem pobočju Cianovce aspodnji strani Hudičevega boršta, ki je del gozdnega rezervata zaplata na nadmorski višini 1328 m. Objekt je v lasti občine Predvor, PD Predvor pa ima sklenjeno pogodbo upravljanja za nedoločen čas. Letos je zavetišče dobilo naziv naj koča v visokogorju. Lokacijo zavetišča imenujejo tudi balkon Gorenjske, saj se nam odpira čudovit razgled na Kranj, , škofjeloško hribovje, ljubljansko kotlino, Julijske Alpe in Kamniško Savinjske Alpe s Krvavcem v ospredju.

Kalisce__11_

Na sliki skupina inPlanincev hodi po planinski poti na travnatem pobočju na katerem so skale, v ozadju se vidi koča. arhiv inPlaninec

Hudičev boršt, ki se nahaja tik nad Zavetiščem je sekundarni pragozd z zanimivim rastjem. Zgodba o nastanku boršta pripoveduje o dveh kmetih, ki sta se trmasto prepirala za lastništvo nad gozdom, dokler eden v jezi ni vzkliknil Hudič naj ga vzame! V trenutku so se besede uresničile in kmeta sta le še prestrašeno strmela za peklenščkom, ki je z gozdom na hrbtu dirjal proti goram. Ravno je prišel do sredine, ko je pri sv. Jakobu zazvonilo dan. Hudič je izgubil moč in spustil breme sredi hriba. Tako so si ljudje po svoje predstavljali nastanek gozdnega osamelca.

Zdaj nas je čakal le še spust v Mače, ki je trajal dve uri. Obogateni z novimi dogodivščinami smo se rahlo utrujeni a neizmerno srečni varno spustili v dolino na izhodišče. Pot je bila sicer lepa, a je sonce postalo že kar precej neprijetno. Gozda je bilo namreč na zadnjem delu pohoda precej manj kot prej. Ko smo prispeli v Mače, smo zadnje štiri kilometre do Predvora naredili z avtomobili oziroma kombijem.

Kalisce__12_

Na sliki na terasi v polkrogu stoji pet oseb v rokah imajo pohodne palice, arhiv inPlaninec

Tudi tokrat je pohod zahteval veliko truda. Kljub majhni utrujenosti smo se z veseljem odzvali naši gorenjski navezi »Joško Gregorc, Polona in Marjan Bogataj«. Ko omenjamo gorenjsko navezo, mi točno vemo za koga gre. Zaključni del pohoda je bil v Predvoru, skoraj na domačem dvorišču naše naveze, ki nas je zelo presenetila in pričarala lepo in veselo pozno popoldne. Ob odlični jedači in pijači smo spet bili kot eno, stekel je klepet in nam spet narisal nasmeh na obraze, saj zabave res ni manjkalo. Nekateri so hitro pozabili na utrujenost in na zvoke harmonike takoj zaplesali.
Vsi skupaj smo zapeli našo himno Odločen korak, ki nam je že zlezla pod kožo in preplavi nas ponos, vsakič, ko jo zapojemo.
Kot mi slepi in slabovidni ter nevrorazlični so naši spremljevalci tudi povedali nekaj besed oziroma zbrane misli o naših skupnih planinskih podvigih, saj je to bil zadnji žig pred našim pravim zaključkom 23. septembra, ko bomo v Ankaranu in na Debelem rtiču v knjižice odtisnili res še zadnja dva žiga.

Kalisce__15_

Na sliki skupinska slika inPlanincev, pred seboj držijo oranžno in rumeno zastavo inPlaninec, v ozadju se vzpenjajo gore, arhiv inPlaninec

Poloni, Marjanu in Jožku ter Športnemu društvu Preddvor, ki nam je odstopilo prireditveni prostor na domačem nogometnem igrišču Za žago se v imenu slepih in slabovidnih iskreno zahvaljujemo za čudovito popoldne, ki se je nagnil k večeru, za vso postrežbo, slastno jedačo in trud. Hvala tudi za presenečenje in ubrane tone harmonikaša. Za nas je bil to spet en krasen dan s polno čustev, smeha in radosti. Popestrili smo ga s humorjem in velikim košem pozitivne energije, ki nas spremlja na vseh naših pohodih akcije SSP po SPP v okviru odbora inPlaninec in KPŠRD »Karel Jeraj«.
Pohodov, kot je bil ta, si lahko le želimo: premagali smo tisoč višinskih metrov in prehodili 18 kilometrov.
Ob koncu našega druženja smo slišali še novo skladbo z naslovom Vaše dlani, ki sta jo Simona in Miha - Dou Simi posnela prav za naše spremljevalce, ki se jim pravtako zahvaljujem za njihov čas in naš varen korak. Hvala ker ste z nami, za nas.Pred odhodom je morala biti še skupna fotografija, še nekaj objemov in sledila je pot domov.

Trije planinci so zapisali svoje zgodbo osvajanja žigov Irena Temlin, Miha Jakopin in Rok Janežič. Srečali jih boste na zaključku poti na Debelem rtiču.

Zaključek poti - Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti na Debelem Rtiču 23. septembra 2023, ob slovenskem dnevu športa in mednarodnem dnevu znakovnih jezikov. Ta dan bo praznično obarvan še z obeležitvijo 70. obletnice Slovenske planinske poti in 130. obletnice Planinske zveze Slovenije. Rezervirajte si datum 23. september in pridite z nami!

zakljucek_poti_23.__september_2023