NOVICE  

Klek je sicer znan kot zibelka hrvaškega planinstva in simbol HPD (Hrvaško planinsko društvo), pa tudi gora spečega velikana. Z zgodovinskim in mističnim pomenom je Klek res nekaj posebnega. Povezan je tudi s čarovnicami, ki ga v nevihtnih dneh obiščejo in se trudijo prebuditi spečega velikana. Če dobro pogledate goro Klek iz daljave, lahko opazite obris velikana, ki počiva na hrbtu. Vrh Kleka predstavlja njegovo glavo, medtem ko sta dve pečini na vrhu Klečice njegovi nogi. Pri koči smo srečali čarovnice, pa tudi metle smo si lahko sposodili. Kdo ve, mogoče bodo čarovnice zbudile velikana, a tokrat ga niso.


Na sliki je navrhu skalnata planina Klek, ki jo v spodnjem delu prekriva zeljenje in gozd, v osredju je njiva za katero stojijo hiše, arhiv inPlaninec

Srečali smo se s prijatelje iz Hrvaške, ki vodijo delovno skupino OSI in projekt Podaj mi roko. Naše poti so se že srečala na vzponu na Japico, Učko in Debeli Rtič. Pogovor je bil usmerjen v možnosti skupnih podvigov v tem letu.

Po končanem uradnem delu pa je HPS pogostila vse pohodnike na prizorišču v vasi Bjelsko pri lovskem domu ob izhodišču pohoda. Okusen golaž nam je povrnil moči in zavrteli smo se ob ritmihi glasbe.

Lara se vedno pridruži pohodom inPlaninec, kadar le ima priložnost, saj so le-ti zadnjo dogodivščina. Tokratni pohod jo je spet navdušil in nastal je njen zapis: »V soboto zjutraj, 13. aprila 2024, sva se z Jernejo mojo spremljevalko že navsezgodaj odpeljali proti Novemu mestu, kjer so naju že čakali Jurček z inPlaninci in skupaj smo se z busom odpravili na proslavo ob 150 letnici planinstva na Hrvaškem, na Klek, ki je visok 1181 m. V Metliki smo šli čez mejni prehod, na Hrvaško. Jerneja mi je že z avtobusa pokazala to veliko goro in povedala da gremo do planinskega doma, ki je na višini 1000 m.


Na sliki je skupina oseb okrog lame, arhiv inPlaninec

Med potjo sem z zanimanjem opazovala kraje, ki jih nisem še nikoli videla in brala imena na tablah. Vse sem dobro videla, saj sem lahko sedela čisto spredaj ob šoferju. Ko smo prišli do parkirišča (Belje pri Ogulinu), je bilo tam že zelo veliko ljudi. Zelo sem bila vesela, ko sem videla koliko ljudi gre na proslavo. Nato smo se zbrali v skupino in skupaj začeli pot. Zelo mi je bila všeč, saj je bila podobna kot bi šli z Jernejo na Kum. Med potjo sem srečala veliko pohodnikov, ki smo se veselo pozdravljali, zelo sem bila vesela Marjetine družbe, saj jo imam zelo rada, ker je tako prijazna in vedno dobre volje.
Pot do koče je hitro minila. Nato sem se fotografirala z Banom in še enim gospodom v klobuku oba sta imela brke.
Videla sem tudi predsednika Hrvaške in poslušala njegov govor. Pozdravila sta nas tudi Hrvaški in Slovenski predsednik planinske zveze.


Na sliki ženska toji med moškima z brki, v ozadju je koča za katero se vzepnja gore, arhiv inPlaninec

Pri domu na škarpi je sedela tudi čarovnica, saj smo bili v njihovi deželi. Kar naenkrat pa je mimo prišla velika žival, ki jo je imel en gospod na povodcu. Jerneja mi je razložila da je to Lama. Zelo je bila lepa in prijazna, pa tudi radovedna.
Nato je nad nami priletel helikopter in izvedela sem da bodo pokazali, kako rešujejo poškodovane v gorah. Žal nisem mogla veliko videti, ker je bilo res veliko ljudi. Toliko jih še nikoli nisem videla v gorah. Po malici sva se z Jernejo odpravili v dolino med prvimi v skupini, ker sem želela videti še tisto veliko žival, lamo. Res sva jo kmalu dohiteli in skupaj smo sestopili. Zelo lepo je hodila s svojim gospodarjem in niti enkrat me ni pljunila (smeh). Hrvaški planinci so nam pripravili okusno malico, golaž in kruh pri okrepčevalnici pa smo se lahko posladkali z domačim pecivom.


Na sliki ženska stoji ob tabli na kateri piše v hrvaščino varujno rastline Kleka, v ozadju so phodniki, arhiv inPlaninec

Nato smo ob živahni muziki še malo zaplesali, a kmalu je bilo treba domov. Jurček nas je spet zbral v skupino in z avtobusom smo se odpeljali. Med potjo smo se imeli zelo zabavno, saj je Jurček ves čas "pokal" vice in smo se zelo smejali. Pot do Novega mesta je hitro minila, ostali pa so nadaljevali proti Ljubljani.
Izlet mi bo ostal v lepem spominu, saj se imamo vedno skupaj zelo lepo in vedno vidimo in doživimo kaj novega.«


Na sliki je skupina žensk in dva moška na gozdni planinski poti, arhiv inPlaninec


Vodja delovne skupine Ana Oražem je o vzponu iz Bjelskega proti prosti koči zapisala: »Že na poti proti Kleku sem se nekoliko čudno počutila in sem se bala, če bom sploh uspela priti na vrh. Po začetnem delu poti se je moje počutje izboljšalo in tako se začela uživati v vzponu. Med prijatelji inPlaninci je vladalo dobro vzdušje, saj so domačini pripravili zanimiv vzpon, ki je bil tudi dobro varovan. Srečevali smo prostovoljce reševalce v primeru, da se kaj pripeti in veliko drugih pohodnikov iz cele Hrvaške in drugih sosednjih držav.


Na sliki ženska oblečena v čarovnico, dve planinki in moški poblečen v bana in moški oblečen v črno obleko s kravato in klobukom, arhiv inPlaninec

Na začetku našega pohoda je pohodnike pozdravil planinec z zeleno planinsko kapo. Tik pod kočo smo stopili skozi » rdeč portal v obliki strehe« z napisom »Dobro došli, cesarstvo čarovnic« in na špicu višino 1000 m. Nekaj korakov naprej smo dobili razglednico Kleka z žigom ob 150 letnici HPS. Pred planinskim domom sta nas pozdravila v starinskih opravah ban in pisatelj, oba brkata. Razveselile so nas tudi čarovnice, ki so nas pričakale pri koči. Srečali smo tudi gospoda, ki je pripeljal lamo in gospo, ki je na rami nosila mačko. Vsi so poskrbeli za neponovljiv dogodivščino, s katero smo imeli vpogled v dediščino in zgodovino kraja.


Na sliki je skupina inPlaincev z zastavo inPlaninec pred planinskim domom, arhiv inPlaninec
 
Nekaj časa smo preživeli ob koči in se na to spustili na prizorišče, kjer so nas pogostili in pripravili zabavni del z glasbo. Seveda so se inPlaninci zavrteli v taktu. InPlanice nas je poneslo praznično vzdušje na prizorišču pohoda in na cilju. Vesela sem da sem uspela doseči še en vrh in upam da jih bom še veliko.«