sreda, 19. junij 2024
POIŠČI

Inkluzijski pohod na Bohor
Najdi nas na Facebooku

NOVICE  

sobota, 1. junij 2024 ob 00:00, ogledov: 275

Koraki so nas povezali na nepozabnem vikendu v Prekmurju in Goričkem

Objavil(a): Jurček NOWAKK
V treh dneh smo zbrali 21 žigov Evropske, Martinove in Prekmurske poti in naprali precej kilometrov. Res, da vsak dan nismo naredili veliko višinske razlike, je pa včasih tudi taka pot zelo dobrodošla, saj ni potrebno veliko razmišljati kam boš stopil. Prehodili smo travnike, malo bolj zaraščene poti, makadamske in asfaltne ceste, nekaj gozda, med polji in tudi po sami mivki ob reki Muri smo hodili. Naši spremljevalci, ki se jim iskreno zahvaljujem za naš varen korak, so nam tokrat res ogromno pripovedovali o naravi, o cvetočem drevju, o drugih rastlinah in starih hišah, ki so bile pokrite še s slamo in so tu še vedno del Prekmurja.
 »Pohodi so za nas slepe in slabovidne izjemna priložnost, da smo lahko aktivni planinci, sploh, ko je za vse poskrbljeno, lepe poti, prevoz, spremljevalci,« je Miha navdušen nad pohod Skupaj v hribe. Da pa se ne zatakne pri denarju zbirajo tudi sms donacije. »Naše vključevanje lahko podprete, tako da pošljete sms z besedo OKO5 na številko 1919,« zaključi svoje misli.

Prvi Dan: Od Bajánsenye do Hodoša
Iz Ljubljane, preko Domžal in Celja, kjer so vstopili inPlaninci, smo se v popoldanskem času odpeljali do mejnega prehoda Hodoš ter naš pohod pričeli na madžarski strani, v kraju Bajánsenye. Že prvi dan, petek, 10. maja 2024, kot tudi oba naslednja dneva, nas je na poti spremljala pesem, začenši s prelepo himno slepih in slabovidnih Odločen Korak, avtorja in izvajalca katere sta Miha in Simona. 

Goricko_inPlaninec_3
Na sliki skupina inPlanincev pod napisom Bajánsenye, arhiv inPlaninec

Pot nas je vodila do Stražnega stolpa in najpogumnejši (beri vsi) smo se po ozkih stopnicah povzpeli 15 metrov visoko, od koder se odpira krasen razgled na širšo okolico. Pohod smo zaključili v Mladinskem domu Hodoš. Prijetno smo se namestili, nekateri v domu, drugi v mobilnih hišicah, kmalu pa je bil že čas za večerjo, ki so nam jo dostavili in postregli, medtem ko smo si zajtrka pripravili sami.

Goricko_inPlaninec_2
Na sliki stojijo ob ograji štiri ženske, v ozadju se vidijo polja in gozd, ariv inPlaninec

Drugi Dan: Od Kobilja do Moravskih Toplic
Naslednji dan smo se odpeljali na začetno točko pohoda v Kobilju, kjer nas je prijazno sprejel domačin iz planinskega društva. Pot nas je vodila mimo izsušenega Bukovniškega jezera, ustavili smo se pri mali cerkvici sv. Vida in Vidovem izviru, kjer smo si napolnili naše bidone. Nadaljevali smo v Filovce in do Bogojine, kjer nas je že čakal prevoz do Šalovcev. Tam smo se pridružili »vozičkarjem« na skupnem kosilu ob Tednu vseživljenjskega učenja. Njihova pot inkluzijskega pohda skupiaj v hribe se je začela v Domanjševcih in končaka v Šalovcih. Po hoji je potrebno sprostiti mišice in vaje nam je pokazal kineziolog iz Zdravstvenega doma Murska Sobota. Prijazni domačini pa so nam postregli z vegi krožnikom, bujto repo in bogračem. Kot vedno je bilo tudi tokrat veselo in sproščeno vzdušje in prav začuti se, da smo celotna skupina inPlaninec kot eno.

Goricko_inPlaninec_7
Na sliki je skupina inPlanincev z zastavo, v ledem delu je cerkev, arhiv inPlaninec

Po prijetnem druženju se je naša skupina nevrorazličnih, dolgotrajno bolnih ter slepih in slabovidnih s spremljevalci odpeljala odpeljali v Mursko Soboto, na začetek popoldanskega pohoda preko Martjancev do Moravskih toplic, kjer smo s pohodom zaključili. Ne pa še z dnevom, prijetno druženje se je nadaljevalo v oštariji Cipot v Tešanovcih, kjer smo se lahko »oborožili« tudi z domačimi dobrotami.

Tretji Dan: Od Janževega Vrha do Tišine
Zadnji dan smo bili zjutraj kmalu na nogah, saj smo po zajtrku hitro odpeljali na Janžev vrh, kjer smo pričeli s pohodom. V Kapeli smo si privoščili sladko malico, slastni prleško gibanico in nadaljevali do Radencev - res zanimiva posebnost je bil del planinske poti, ki vodi skozi več kot 100 m dolgo preddverje hotela Radenci. Ob Muri Občudovali smo vzorno urejen spominski park Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih, kjer je nekaj mesecev prebival Johannes Kepler. In končno Tišina, kjer nas je v gostilni Gergjek pričakalo poslovilno kosilo.

Goricko_inPlaninec_6
Na sliki skupina inPlanincev pred cerkvico, arhiv inPlaninec

Izkupnja pohodnice
Trasa pohoda je potekala po označenih planinskih in kulturnih poteh po Goričkem. Antonja je svje doživljanje opisala:  »Prečudovita narava, ravnina, skrbno obdelane ogromne površine zemljišč, sončno vreme, dobra volja vseh pohodnikov, zanimive informacije vodnika Jurčka o posebnostih tega območja, so nas zelo navduševale, tako da nas hoja niti ni obremenjevala. Da pa smo nekaj kar prehodili, smo čutili v nogah, ko smo stopili v avtobus in videli v žigosanih knjižicah Pomurske planinske poti, Evropske poti E7 in Kulturne poti Sv. Marina Tourskega. Hvala organizatorjem Skupaj v hribe, bilo je res nepozabno.«

Goricko_inPlaninec_8
Na sliki skupina inPlanincev, v ozadju je orožišče, hiše in park, arhiv inPlaninec

Na slo

Izkušnja pohodnika
»Na pohodu v Prekmurju smo resnično uživali. Vse poti so mi bile zelo všeč. Najbolj me je pritegnilo druženje in hoja v naravi. Vreme je bilo čudovito, družba prijetna, hrana pa odlična. Bil je nepozaben vikend, poln smeha, pogovorov in lepe narave. Ne maram strmih poti, zato je bil ta pohod ravno pravšnji zame. Bilo je lepo spoznati nove kraje, in že se veselim novih pohodov!«
Darjan

Goricko_inPlaninec_5
Na sliki inPlaninci hodijo po cesti, na levi strai so bele hiše pokrite s slamo, arhiv inPlaninec

Izkušnja prostovoljca
Sam kot prostovoljec spremljam slepe in slabovidne drugo leto, to je bil moj tretji pohod, prvi večdnevni. Sprva niti približno nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Že prvi pohod do Doma pod Storžičem lansko leto me je navdal z občudovanjem do vseh udeležencev, ko pa sem izvedel, da so osvojili celo Triglav, pa je bilo moje občudovanje še toliko večje. Tako da sem se na tokratni pohod po pretežno ravninskem Pomurju (še eno napačno predvidevanje, predvsem čez Goričko se je nabralo kar lepo število višinskih metrov) odpravil brez najmanjše skrbi, da bi pohod komurkoli lahko predstavljal kakršnekoli težave. In čez dva meseca se z največjim navdušenjem odpravljajo celo na 4136 metrov visok Breithorn!

Goricko_inPlaninec_4_
Na sliki moški in ženska hodita po cesti, arhiv inPlaninec

Tudi vreme je bilo kot naročeno, za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, tako da smo se vsi udeleženci zadovoljni, prijetno utrujeni in že v pričakovanju naslednjega pohoda, vračali domov. Še vedno pa mi ne gre čisto v glavo, kako pogosto in z veseljem udeleženci po poti fotografirajo, sebe in okolico. Nekateri si v resnici zaslužijo kar vzdevek kralj(-ica) instagrama.

 

© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje med novicami

Izprazni Iskanje
Prikaži vse zapise v arhivu
ZADNJE NOVICE
Planinska zveza Slovenije