NOVICE  

Na sliki stoji moški zraven moškega na invalidksem vozičku, v ozadju se odpira dolina, ki jo obdajajo hribi, arhiv inPlaninec

Raznolike aktivnosti in druženje
Aktivnosti so bile zelo pestre, od supanja, veslanja, plavanja, do adrenalinskega plezanja in raftanja. Nekaj udeležencev je izkusilo vožnjo z raftom po brzicah Soče, drugi pa so se pomerili v lokostrelstvu ali uživali v naravi. »Pred pohodom smo poklepetali ter nekaj prigriznili in popili,« je opisala Nina svoj začetek dneva in nadaljevala: »Zgodaj zjutraj smo se GOGO-jevci v kombijih odpravili proti Mostu na Soči. Jutranjo dremavost mi je pregnal zajček, ki sem ga opazila v travi ob cesti pri Logatcu. Po poziranju za gasilsko fotko smo se iz izhodišča v Moderju odpravili proti sotočju Soče in Tolminke, kje je bil cilj pohoda. Peljali smo se oziroma hodili po kolesarski poti in na levi strani občudovali Sočo in nepokošene cvetoče travnike. Proti koncu poti so nas začeli prehitevati tekači, udeleženci Soča Outdoor festivala. Še štirje udeleženci in dosegli bi magično število 100 pohodnikov. Po uri ne prehitre vožnje/hoje smo prispeli na cilj, kjer se je že marsikaj dogajalo. Nekateri pohodniki so se odločili za supanje v sede ali leže, drugi za veslanje v kanuju, tretji za raftanje, nekateri pa so le uživali v občudovanju čudovite narave, pestrem dogajanju in klepetu. Dan se je hitro odvil ob obilici dogajanja in že smo se prijetno utrujeni odpravili proti domu. Ob cesti me je tokrat presenetila mlada srna. Moja bit bo še nekaj časa pod vtisom narave vesela. Hvaležna sem vsem prostovoljcem, ki so nam omogočili doživeti, česar sicer sami ne zmoremo.« je povedala Nina.


Na sliki razdrobljena kolona pohodnikov hodi po asfaltni poti, med njimi tudi osebe na invalidskih vozičkih, arhiv inPlaninec

Raft za pogumne
Nina je že prejšnje leto želela na vožnjo z raftom, leto pa ji je uspelo: »S kombiji so nas prepeljali nekaj kilometrov višje proti toku, kjer so nam nadeli reševalne jopiče in nas vkrcali v raft. Z menoj je bil Miha za pomoč pri veslanju in izstopu iz vode. Sočasno sta izplula dva rafta, da smo se lahko šalili, kdo bo hitrejši, se škropili z vesli, se vlekli in potiskali in drugače zabavali. Vodostaj je bil ravno pravšnji, da smo rahlo občutili brzice in videli nekaj res ogromnih soških postrvi. Pristali smo ob sotočju, kjer smo nekateri tudi zaplavali v osvežujoči Soči, kar mi je zelo prijalo zaradi žgočega sonca.«


Na sliki v modrem raftu sedijo sedem oseb, v rokah imajo vesla, arhiv inPlaninec

Po razglede na Kolovrat
Skupina inPlanincev, med njimi tudi slepi in slabovidnih pohodniki, ter nekaj drugih invalidov s spremljevalci se je podala na vrh Kolovrata. Na vrhu nas je pozdravila vodička in nas spremljala na pohodu, ter domačin, ki nam je na kratko orisal zgodovino krajev in predstavil vojaški muzej na vrhu Kolovrata, znan po bojih iz 1. svetovne vojne.
»Po zgodovinskem pregledu smo se podali po strmi poti,« ki je Mihu ostal v spominu. »Pot nas je vodila večinoma čez travniška pobočja in ozke steze z nekaj kamenja po grebenu Kolovrata.« Pot je bila zahtevna, saj je bilo sonce močno, senčnih predelov pa skoraj ni bilo. »K sreči se je pot kasneje položila, kar nam je omogočilo nekoliko lažje nadaljevanje, na nekaterih mestih so se nam odprli čudoviti razgledi na okoliške planine in doline, ki so nam jih opisali spremljevalci,« je povedal Miha, ki se veseli skrbnih opisov.



Na sliki inPlaninci hodijo v koloni čez travnato pobočje, v ozadju se vidijo hribi, arhiv inPlaninec

Nadaljevanje poti je Miha opisal: »Po približno dveh urah hoje smo dosegli točko, od koder vodi pot na Kuk. Zaradi vročine smo se odločili, da osvojitev Kuka prestavimo na prihodnje leto. Na tej točki smo zamenjali mokre majice, počakali na prevoz in se odpeljali proti sotočju Tolminke in Soče. Najbolj pogumni so se tam osvežili v hladni vodi.«
»Za nami je bil še en čudovit dan, ki bo ostal v lepem spominu. Iskrena zahvala odboru inPlaninec in vsem našim spremljevalcem, prostovoljcem, ki jim res lahko zaupamo na vsakem našem koraku. Brez njih takšni dnevi ne bi bili mogoči, « je zaključil Miha.

Na sliki inPlaninci stijijo na travnatem pobočju iu zrejo v saljavo na vzpenjajoče se hribe, arhiv inPlaninec

Ivana ima ogromno izkušenj in že tretje leto spremlja inPlanince na pohodih, a še vedno je prostora, da naredi nekaj prvič: »Bila sem prvič na Parafestivalu in prvič sem vodila Ireno. Na začetku sem se morala kar malo prilagoditi. Običajno vodim Miha, ki se me prime in čuti, kje stopam, ali Minko, ki malo še vidi. Danes pa sva bili z Ireno na vrvici in sem opazila, da je to bistveno, bistveno težje, ker je treba povedati skoraj za vsak korak, kjer so večje ovire. Kjer je bila trava in ni bilo kamenja na poti, sva se lahko malo sprostili in se pogovarjali o vzponu na Breithornu.« Pohod je bil le del aktivnosti tega dneva in odločila se je tudi za streljanje z lokom.«


Na sliki ženska v oranžni majici meri z lokom, arhiv inPlaninec

Sup in lovljenje ravnotežja
Po pohodu s Kolovrata je Štefan preizkusil tudi sup: »Danes sem srečal različne prijatelje in Parafestival je res super za druženje. Fajn mi je bilo, ko sem dve uri švical po grebenu in potem prvič v življenju supal. Res fajn občutek. Če bo supanje olimpijska disciplina, se bom odločil za treniranje.«

Plezanje
Plezalni stolp je ponujal tri različne stene, smer plezanja pa si je izbral vsak sam. Med številnimi plezalci je bila tudi Minka, ki ji  je prišlo v navado, da nekaj proba prvič. Poadrenalinski vožnji z Olimline na Dnevu slovenskih planincev je tokra izbrala plezanje.


Na sliki je ženska v plezalni steni, arhiv inPlaninec

Zahvala prostovoljcem in organizatorjem
»Hvaležni smo vsem prostovoljcem, ki so nam omogočili doživeti, česar sicer sami ne zmoremo,« je povedala Nina. »Največja zahvala gre Stojanu Merviču, ki je glavni motor Parafestivala. Se vidimo drugo leto!« Zahvaljujemo se tudi številnim posameznikom, ki so veliko vložili v prafestival in brez njih bi le-ta splaval po vodi. 

Moč povezovanja
»Pohodi in vse vodne ter kopenske aktivnosti so nas povezale in okrepile našo skupnost na prav poseben način. Pred nami so krajše GOGO počitnice do sredine septembra, ko gremo do Jelenovega studenca nad Kočevjem. Pohodniki, ki imajo v načrtu visokogorje pa bodo z vzponi nadaljevali do začetka avgusta. Hvala vsem udeležencem, da ste bili del Parafestivala - Vključujem 2024,« je povedal Jurček, vodja odbora inPlaninec.


Na sliki ženska in moški sedita na supu, dvamočka in ena ženska držita sup, arhiv inPlaninec

Odzivi udeležencev
Ana ni prvič na Parafestivalu: »Zelo sem bila vesela, da sem tukaj. Meni to res zelo veliko pomeni. Predvsem to, da so meni in preostalim osebam z invalidnostjo omogočene tako različne športne aktivnosti. Vreme je bilo super, sončno in vroče, kot se za poletje spodobi. Zjutraj sem se udeležila pohoda z invalidskimi vozički med Mostom na Soči in sotočjem Soče in Tolminke. Opogumila sem se in kopala v reki Soči. Med nami je bila zelo dobra energija, vsak trenutek sem uživala. Čestitam vsem, ki so poskrbeli, da je bil ta dan za nas nekaj posebnega. Upam, da se naslednje leto spet vidimo, se že veselim.«

Gregor se je sam pripeljal, saj na organiziranem prevozu ni bilo več prostora, s seboj je pripeljal še dva pohodnike in delil navdušenje: » Udeležil sem se pohoda po grebenu Kolovrata. V prostem času sem pogosto pohodniško aktiven, a ker omenjene poti nisem poznal, sem bil nekoliko radoveden in nemiren. Zelo hitro sem ugotovil, da je zadeva odlično organizirana in da je trasa tudi primerna - in kar je najpomembnejše, zelo lepa ter ponuja veliko lepih razgledov. Hvala vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tega dogodka, predvsem pa Jurčku in Ivanki, ki sta poleg pomoči in vzpodbude poskrbela tudi za kakšno fotografijo za spomin. Upam, da se še kdaj srečamo in ustvarimo še kak spomin skupaj.«


Na sliki na travnati površini stoji pet oseb, v ozadju se vidijo hribi, arhiv inPlaninec

Lea je iz kombija presedla na invalidski voziček in se pridružila pohodu iz Mordeja je bila navdušena: »Bilo je zelo lepo! Počutila sem se kot prava planinka, kljub temu da sem invalid in uporabljam voziček. Hvala!«
Parafestival so soorganizirali Zveza Sonček, Odbor inPlaninec Planinske zveze Slovenije, Sožitje Tolmin, Planinsko društvo Tolmin, Zveza za šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite, Občina Tolmin ter Soča Outdoor Festival.



Na sliki ženska oblečena v črno majčko v rokah za seboj drži vlečne vrvi in vleče voziček, na katerem sedi ženska v modri majčki, ki v rokah drži bergle, voziček pred seboj potiska ženska v oranžni majčki, arhiv inPlaninec

Zaključek
Za nami je spet krasen dan, ki bo za vedno ostal v lepem spominu. Parafestival 2024 ne povezuje le posameznikov različnih sposobnosti, temveč tudi bogati življenja vseh udeležencev. Je dokaz, da lahko z vključevanjem, gibanjem in dostopnostjo ustvarimo bolj povezano in močno skupnost. Hvala vsem, ki ste pripomogli k temu čudovitemu dogodku, in se vidimo naslednje leto!

Objave partnerjev:
Parafestival je priložnost za vključevanje, gibanje in dostopnosti - Sonček (soncek.org)
Parafestival – Vključujem | Zveza paraplegikov Slovenije (zveza-paraplegikov.si)