Z inPlaninci na vključujočem pohodu po Podgrajski pohodni poti
Objavil(a): Jurček NOWAKK
Dan inkluzije, je vlada RS razglasila konec lanskega leta, spodbuja ozaveščanje o pomenu polnega vključevanja vseh, ne glede na ovire, ki jih prinaša življenje. Inkluzija je bila v ospredju tudi na pohodu Planincev po Podgrajski pohodni poti. Ta pohod je bil v marsičem poseben – ne le zato, ker je potekal na pustno soboto, ko so mnogi izkoristili priložnost za maškarado, temveč tudi zato, ker je šlo že za deseti letošnji inkluzijski pohod Skupaj v hribe.
Tokrat so se pohodniki zbrali pri avtobusnem postajališču LPP Center Zalog, nato pa se s kombijem in osebnimi avtomobili odpeljali do začetne točke pohoda. »Sveži pustni krofi,« je Sanja razveselila sladkosnede, sploh tiste, ki so preskočili domači zajtrk. Pustna sobota, 1. marca je družila kar tri v enem: pohod inPlanincev, pustni čas in dan inkluzije. »Ko sem zjutraj obula pohodne čevlje in v nahrbtnik zbasala nekaj prigrizkov in pripravili vrečo s klobuki, sem vedela, da bodo pokrivala še dodala več razigranosti k pohodu.« je navdušeno povedala Nada, ena izmed udeleženk.
Na sliki skupina inPlanincev s psom na poti ob jezeru v katerem sta dva ladoba, v ozadju so drevesa, arhiv inPlaninec
Pohoda so se udeležili slepi in slabovidni, nevrolorazlični, inPlaninci z okvaro sluha, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni in spremljevalci. In vse te skupine, invalide in neinvalide, ki hodijo skupaj v hribe, povezujemo pod imenom inPlaninci. To je skupnost, ki si prizadeva za resnično vključevanje vseh v planinsko in širšo družbo. Pomembno je, da vsakdo, ne glede na svoje izzive, čuti, da pripada in da ima enake možnosti za sodelovanje, raziskovanje narave in premagovanje izzivov.
»Poravnali smo klobuke, ušesa, kitke - no vsak svojo masko in jo mahnili na Podgrajsko pohodno pot, je nasmejano povedala Ksenija, ki ji je pustni čas zelo pri srcu. Pot jih je vodila najprej po cesti v podvoz, mimo nekdanje tovarne Arbo in v nekaj minutah so prišli na planinsko pot, speljano denem bregu prijetno šumečega Besniškega potoka. Na levem bregu potoka poteka cesta, po kateri pa je bil promet precej redek, tako da ni prav dosti motil blagodejnih zvokov narave. Pa tudi videti in potipati smo imeli kaj. Prebujajoča se spomladanska narava nam je na primer omogočila občudovanje pomladanskega velikega zvončka oziroma kronice.
Na sliki so trije moški in ena ženska hodijo po ozki gozdni poti, na tleh so bele glavice splomladanskih velikih zvončkov, arhiv inPlaninec
Rok je bil na številnih pohodih Skupaj v hribe in v letu 2023 odtisnil zadnji žig Slovenske planinske poti: »Na pohodu se nam je pridružilo nekaj novih obrazov, če naj si izposodimo izraz, ki ga zadnja leta radi uporabljajo politiki. Tokrat me je prvič spremljal Janez in varno sva premagala vzpone, spuste in brvi čez Besnico. Pohod je zelo skrbno organizirala naša zvesta spremljevalka Alenka, za kar ji gre vsa zahvala.«
Na sliki skupina inPlanincev hodi v koloni ob potoku, trije so na brvi čez potok, arhiv inPlaninec
Po slabih dveh urah hoje so prispeli na Debni vrh, najvišjo točko tokratnega pohoda. Ustavili so se ob nenavadni betonski konstrukcij, kjer jim je Joc pojasnil: »Njega dni je bila na betonskih blokih še lesena konstrukcija, ki je letalom služila za orientacijsko točko«. Brez pojasnila nihče nebi uganil, zakaj bi jo lahko kdo uporabljal.
»Imeli smo več krajših postankov, za prigrizke in počitek, najbolj
zanimiv pa je bil na najvišji točki, kjer stoji stolp. InPlaninci so se
povzpeli nanj, da bi ujeli razgled na zaspano Ljubljano,« je razložila Alenka,
ki je organizirala in vodila pohod. Sledil je spust v Zalog, kjer so naleteli
na palico, ki je visela na vrvi z drevesa. Za nekatere pohodnike je bila to
skušnjava, ki ji niso mogli upreti in so se zagugali in veselo zavriskali.
Na sliki tri ženske in trije moški, za njimi se odpira pogled na dolino in mesto, arhiv inPlaninec
Med potjo so občudovali spomladansko reso v živo roza barvi. »Ker nekateri udeleženci ne vidimo, smo se večkrat ustavili, da smo lahko s prsti raziskali prebujajočo se pomlad. Res je mehka in prijetna na dotik!« je navdušena Ana, ki so ji rastline pri srcu. V Zalogu je sledilo še kosilo in prijetno druženje pa tudi praznovanje. »Miha smo oblekli v »šurc« in mu nadeli klobuk. Dobil je nalogo, da razdeli rožice iz papirja med pohodnike. No, izbral je le nežnejši spol.« je povedla Marija, ki je izdelala rožice iz papirja.
Na sliki v ospredju pes, za njim sta prva v koloni na gozdni poti dva moška s pohodnimi palicami in klobuki, arhiv inPlaninec
Ana vodja skupine Odločen korak se je zahvalila za organizacijo in za spremstvo: »Dan je bil lep in dobro smo hodili. Počutila sem se varno in dobrodošlo. Hvala vsem spremljevalcem, ki nas varno vodite.« Sandi pa je dodal: "Bilo je res lepo! Pa tudi hrana je bila odlična!"
»Ko smo pojedli še zadnje krofe, sem opazovala to veliko skupino planincev, ki bi brez prostovoljcev, ki jih varno spremljajo, zagotovo ostali doma. Inkluzija je pri inPlanincih res tista ta prava, ko skupaj vsak na svoj način premagujemo planinske poti. Za temi pohodi stoji odbor inPlaninec, ki v letošnjem letu praznuje 10 let delovanja. Hvala, da ste mi dali priložnost izbire poti in vodenja,« razmišlja Alenka. »Tudi jaz bi kdaj ostala doma, če ne bi bilo teh pohodov, ki me navdušujejo in napolnijo z energijo. Hvaležna sem, da lahko skupaj s skupino čudovitih inPlanincev raziskujem našo deželo.«