NEVIDNA INVALIDNOST IN DRUŽBA
Ker pri nevidnih invalidnostih ni očitnih fizičnih znakov, kot so invalidski vozički, bergle ali proteze, ljudje pogosto ne verjamejo, da ima posameznik resne zdravstvene težave. Ta dvom se lahko kaže v različnih oblikah:
Na delovnem mestu: Posamezniki se pogosto soočajo z nerazumevanjem sodelavcev in delodajalcev. Na primer, oseba s fibromialgijo ali multiplo sklerozo lahko potrebuje prilagoditve, kot so pogostejši odmori ali možnost dela od doma, vendar se delodajalci morda ne zavedajo resnosti teh težav.
V zdravstvenem sistemu: Mnogi pacienti poročajo, da jih zdravniki ne jemljejo resno, saj njihovi simptomi niso vidni. To lahko vodi do nepravilnih diagnoz ali pomanjkanja ustreznega zdravljenja.
V vsakdanjem življenju: Posamezniki s kronično utrujenostjo, bolečino ali senzoričnimi motnjami (npr. izguba sluha) se soočajo z nerazumevanjem v javnem prevozu, trgovinah in drugih javnih prostorih. Ljudje pogosto pričakujejo, da se bodo vedli "normalno", saj ne opazijo nobene očitne invalidnosti.
Na sliki za mizo sedi pet oseb, na desni strani stoji ženska, arhiv NP, MDI Žalec
VRSTE NEVIDNIH INVALIDNOSTI
Nevidna invalidnost vključuje različne zdravstvene težave, ki vplivajo na različne vidike življenja:
Kronične bolečine: Stanja, kot so fibromialgija, artritis, multipla skleroza in kronična bolečina po poškodbah, povzročajo vsakodnevno trpljenje, ki ni očitno drugim.
Nevrološke bolezni: Epilepsija, multipla skleroza, migrene in nevropatije lahko resno vplivajo na posameznikovo sposobnost dela, gibanja in vsakdanjih opravil.
Duševne bolezni: Anksioznost, depresija, bipolarna motnja, shizofrenija in posttravmatska stresna motnja (PTSM) lahko močno vplivajo na vsakdanje življenje, čeprav jih drugi ne zaznajo.
Avtoimunske bolezni: Lupus, Crohnova bolezen, revmatoidni artritis in celiakija povzročajo simptome, kot so izčrpanost, bolečine in prebavne težave.
Senzorične motnje: Naglušnost in izguba vida sta pogosto nevidni, vendar močno vplivata na posameznikovo sposobnost komuniciranja in orientacije v prostoru.
Transplantacije organov in bolezni notranjih organov: Osebe po presaditvah jeter, srca ali ledvic ter tisti, ki so izgubili pomemben del pljuč ali imajo ileostomo, lahko delujejo navzven zdravi, a imajo resne omejitve in zdravstvene potrebe.
Na sliki dvorana z ljudmi, arhiv inPlaninec
PSIHOLOŠKI VPLIVI NEVIDNE INVALIDNOSTI
Nevidna invalidnost lahko povzroči občutek osamljenosti, saj okolica pogosto ne razume resnosti težav. Mnogi se soočajo z občutki krivde, ker ne morejo izpolnjevati pričakovanj družbe. To vodi do povečanega tveganja za depresijo in anksioznost.
KAKO IZBOLJŠATI OZAVEŠČENOST?
Izobraževanje: Pomembno je, da delodajalci, zdravstveni delavci in širša javnost prepoznajo in razumejo nevidne invalidnosti.
Podpora in prilagoditve: Na delovnem mestu in v javnem življenju je potrebno omogočiti prilagoditve, kot so prilagojen delovni čas, možnost sedenja v javnem prevozu in dostop do podpornih storitev.
Komunikacija: Posamezniki z nevidnimi invalidnostmi se pogosto izogibajo pogovorom o svojih težavah zaradi strahu pred nerazumevanjem. Pomembno je, da se vzpostavi odprt dialog brez predsodkov.
Na sliki stoji skuipina oseb z vrstnicami v roki, arhiv inPlaninec
RAZISKAVE O NEVIDNI INVALIDNOSTI V SLOVENIJI
V Sloveniji je bilo izvedenih nekaj raziskav in analiz, ki obravnavajo področje invalidnosti, vključno z nevidnimi invalidnostmi. Ena izmed pomembnejših je analiza Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2022, ki se osredotoča na izzive invalidskega in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.
Ključne ugotovitve analize OECD:
Zgodnja intervencija: Poudarja pomen zgodnje intervencije za delavce in iskalce zaposlitve z zdravstvenimi ovirami.
Vzpostavitev vzporednega sistema: Predlaga vzpostavitev sistema vračanja na delo in rehabilitacije, ki bi se začel izvajati najkasneje tri mesece po nastanku bolezni ali poškodbe.
Poleg tega je Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik leta 2024 opozoril, da Slovenija še vedno ne uresničuje priporočil za spoštovanje mednarodne konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.
Glavne točke poročila Zagovornika načela enakosti:
Napačen prevod konvencije: Slovenski prevod konvencije omejuje pravice le na osebe s statusom invalida.
Pomanjkanje podatkov: Država ne zbira sistematično razčlenjenih podatkov o ljudeh z invalidnostmi.
Dostopnost objektov: Četrtina objektov v javni rabi še vedno ni dostopna za vse ljudi z invalidnostmi.
Na sliki za mizo sedita sva moška in ženska, moški na sredini govori, arhvi inPlaninec
PRIMERJAVA Z DRUGIMI EVROPSKIMI DRŽAVAMI
V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija sooča s podobnimi izzivi na področju nevidnih invalidnosti. Mnoge države se trudijo izboljšati zgodnjo intervencijo, prilagoditve na delovnem mestu in ozaveščenost javnosti o nevidnih invalidnostih. Vendar pa nekatere države, kot so skandinavske države, izstopajo po bolj celostnih pristopih in boljših podpornih sistemih za osebe z nevidnimi invalidnostmi.
Kljub temu, da so bile v Sloveniji izvedene pomembne analize in podana priporočila za izboljšanje položaja oseb z nevidnimi invalidnostmi, je potrebno nadaljnje delo za uresničitev teh priporočil. Ključni ukrepi vključujejo izboljšanje zakonodaje, zbiranje podatkov in zagotavljanje dostopnosti ter prilagoditev za vse ljudi z invalidnostmi.
V Evropski uniji se status invalidnosti, vključno z nevidnimi invalidnostmi, ureja na nacionalni ravni, kar pomeni, da vsaka država članica določa lastne kriterije in postopke za priznanje invalidnosti. To povzroča razlike v priznavanju in obravnavi nevidnih invalidnosti med državami.
Za olajšanje priznavanja invalidnosti po celotni EU je bila uvedena Evropska kartica ugodnosti za invalide. Ta kartica omogoča osebam z invalidnostmi dostop do posebnih ugodnosti in storitev v različnih državah članicah.
STATISTIČNI PODATKI O INVALIDNOSTI V EVROPSKI UNIJI
Po podatkih Eurostata iz leta 2023 je imelo 27 % prebivalcev EU, starejših od 16 let, neko obliko invalidnosti, kar pomeni približno 101 milijon ljudi. Delež invalidnih oseb se med državami članicami razlikuje:
Latvija: 40,7 %
Danska: 36,7 %
Portugalska: 34,8 %
Slovenija: 20,9 %
Bolgarija: 14,6 %
V Sloveniji je delež oseb z invalidnostjo 20,9 %, kar nas uvršča med države z nižjim deležem invalidnih oseb v EU.
Na slki na mizi so tri knjige na levi strani na desni strani šop listov, arhiv inPlaninec
Izpostavljenost nevidnih invalidnosti
Zaradi pomanjkanja specifičnih podatkov o nevidnih invalidnostih je težko natančno oceniti njihov obseg po posameznih državah EU in v Sloveniji. Kljub visoki razširjenosti nevidnih invalidnosti se mnogi posamezniki soočajo z nerazumevanjem, stigmatizacijo in pomanjkanjem podpore.
Nevidne invalidnosti predstavljajo pomemben delež globalnega bremena bolezni. Da bi izboljšali kakovost življenja prizadetih posameznikov, je ključnega pomena povečati ozaveščenost, izboljšati zbiranje podatkov in zagotoviti ustrezno podporo ter prilagoditve v družbi.
SLOVENIJA IN ZAKONODAJA
Slovenija že ima zakonodajo na področju invalidnosti, ki vključuje tudi nekatere vidike nevidnih invalidnosti. Ključna zakona sta:
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
KORAKI ZA IZBOLJŠANJE OBRAVNAVE NEVIDNIH INVALIDNOSTI
Izboljšanje ozaveščenosti: Izvajanje izobraževalnih programov za delodajalce in širšo javnost.
Prilagoditev delovnega okolja: Ustvarjanje fleksibilnih delovnih pogojev za zaposlene z nevidnimi invalidnostmi.
Dostop do storitev: Zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev.
Prvi konkretni koraki
Uradno priznanje nevidnih invalidnosti kot posebne kategorije invalidnosti v zakonodaji, kar bi omogočilo:
• Jasno definicijo nevidnih invalidnosti.
• Ustrezno prilagoditev postopkov za pridobitev statusa invalida.
• Izboljšanje dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev.
KORAKI DO IZBOLJŠAV
Najprej bi bilo smiselno organizirati posvet z vsemi ključnimi deležniki (združenja bolnikov, invalidske organizacije, zakonodajalci, zdravstvo) in nato pripraviti predlog sprememb zakonodaje. Pomembno je, da se upošteva in izboljša obravnava nevidnih invalidnosti v Sloveniji, saj pomanjkanje razumevanja in podpore vodi do večjih težav za prizadete posameznike. |
Najdi nas na Facebooku
