Najdi nas na Facebooku
|
NOVICE
sreda, 3. september 2025 ob 00:00, ogledov: 99 Na Triglavu so stali inPlaninciObjavil(a): Jurček NOWAKK | | Tridnevni pohod na Triglav je letos združil sedemindvajset pohodnikov – nevrorazlične, gibalno ovirane, slepe, osebo s težjo motnjo v razvoju, planinske vodnike, spremljevalce in prijatelje. Skupini se je pridružila tudi ekipa iz Hrvaške, ki ni bila prvič v družbi inPlanincev.
»Izkušnja iz leta 2023 nas je naučila, da si moramo vzeti več časa. Letos smo se odločili za tridnevni pohod in to je bila prava odločitev,« je poudarila vodnica Alenka. | Prvi dan: Po gorskih stezah s Pokljuke do Planike V torek, 5. avgusta, se je skupina inPlaninec podala s Pokljuke čez Konjščico, Jezerca, Vodnikov dom in Konjsko sedlo proti domu Planika. Pot je bila živahna, saj so se pohodniki ustavljali pri razglednih točkah, si privoščili počitke in s smehom krepili energijo. To je že tretja skupina inPlaincev, ki se opravila na Triglav, prvič 2020 in drugič leta 2023. »Na vrh sem želela stopiti s časom na svoji strani - in točno to smo letos dosegli,« je ob prihodu v Planiko dejala Nataša, ki se je podala na pohod kljub multipli sklerozi. Na Triglav se je namenil tudi Feručo, ki potrebuje spremljevalca, saj zaradi slepote ne more samostojno v gore: »Zvečer je bilo veliko smeha in prijetnega druženja.«
 Na sliki se možki ob jeklenici vzpenja čez skale, arhiv inPlaninec
Drugi dan: Vrh, ki ni pustil nikogar ravnodušnega Sredino jutro je prineslo dež, a kmalu je dal prostor soncu. Varnost je na prvem mestu in po praktičnem prikazu varovanja so se ob desetih pohodniki razdelili v manjše naveze, glede na svoje sposobnosti in potrebe ter se odpravili na Triglav. Pot proti vrhu je bila zahtevna, a prav zaradi manjšega števila planincev so imeli občutek, da so gore tisti dan namenjene le njim. Nataša je opisala svoje doživljanje: »Na ramenih sem imela težak nahrbtnik, v srcu pa odločnost. Vedela sem, da me čaka zahtevna pot. Multipla skleroza je del mene, a nisem dovolila, da bi bila ovira. Korak za korakom sem se vzpenjala. Megla mi je pomagala - zakrila je pogled v globino in mi dala občutek varnosti.«
Ko je stopila na vrh, so Natašo preplavila čustva: »Ihtenje, razbijanje srca, solze sreče ... Obraz sem zakopala v dlani, objela prijateljico Zvonko in začutila, da sem zmogla. To ni bila samo zmaga nad goro, ampak osebna zmaga. Triglav bo zame za vedno simbol vztrajnosti in neizmerne sreče.«
Na sliki osebe ob Aljaževem stolpu, arhiv inPlaninec
Stati na Triglavu je uspeh, ki seže v srce: »Na vrhu me je preplavil občutek zmage, uspeha in ponosa. Fotografiranje pred Aljaževim stolpom in seveda moja pesem O sole mio, posvečena soncu, ki je takrat pokukalo izza oblakov. Fantastično!« je navdušen Feručo. Tudi Aljažev stolp, ki je letos dopolnil 130 let, je poskrbel za poseben trenutek. Skupina se je fotografirala, opravila »krst« za tiste, ki so se prvič povzpeli na vrh in se nato vrnila v zavetje Planike.
V raznoliki skupini inPlanincev je bil tudi Miha, ki ima težjo motnjo v duševnem razvoju. Njegovo navdušenje nad gorskim svetom je neprimerljivo, vsak trenutek izkoristi, da obišče gore. Tokrat pa je bilo drugače, posebno: njegov vzpon, njegov vrh, njegova zmaga - Triglav! Njegova vztrajnost, preprostost in radost navdihujeta vse v skupini, spominjata nas, da so dosežki merljivi tudi s srcem in pogumom, ne le z višino.
Tretji dan: Spust v dolino Krme s sproščenim korakom Četrtkovo jutro je bilo sončno. Po skupinskem fotografiranju pri Planiki so se pohodniki skozi Konjsko sedlo spustili proti dolini Krme. Pot so popestrili pašniki, pastirske koče, izviri in prijetni pogovori. »Naša pot se je zaključila pri Kovinarski koči, kjer so nas čakali hitri člani ekipe. Veselje je bilo nepopisno - vsi smo uspeli,« se spominja vodnica Alenka.
 Na sliki s soncem obsijani inPlaninci pred planinsko kočo, arhiv inPlaninec
Zahvala prostovoljcem Začutiti, kdo smo inPlaninci, pomeni začutiti tudi, kdo so naši neverjetni spremljevalci. Njih ne damo za nič na svetu - saj so naš zagon, naša motivacija, naša družba, spodbuda, naši prijatelji in naše oči. Zaradi njih smo v hribih, kjer sami morda nikoli ne bi bili. Naše poti so premagljive samo zato, ker hodijo ob nas. Naj bo to vedno zapisano v naših mislih, srcih in dušah. Hvaležnost do prostovoljcev je tista vez, ki nas povezuje in nas vodi naprej.
 Na sliki pet oseb pred Aljaževim stolpom, arhiv inPlaninec
Več kot le planinski podvig Za mnoge udeležence tridnevni Triglav 2025 ni bil le planinski izziv, ampak prelomna življenjska izkušnja. Feručo iz hrvaške ekipe je dejal: »Drugič na Triglavu in splet fantastično! Organizacija, spremljevalci, vzdušje ... vse je bilo čudovito.« Vsak je na poti našel nekaj zase - osebno zmago, občutek skupnosti ali navdih za prihodnje korake. Alenka pa je svojo zgodbo zaokrožila z ganljivimi besedami: »Moj vzpon sem posvetila zdravju naših prijateljev in mojemu Blažu.« Nataša, ki je za vzpon dolgo zbira pogum je hvaležna svoji navezi: »Brez moje naveze ne bi stala na vrhu Triglava. Zahvaljujem se Alenk in Kseniji, ki sta me vodili z neizmerno potrpežljivostjo, ter Zvonki, ki je v meni prepoznala pogum, še preden sem ga sama začutila. Ta vzpon ni bil le pot na Triglav. Bil je pot do sebe.«
|
|
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2025 |
|
|