NOVICE  

petek, 16. januar 2026 ob 00:00, ogledov: 34

Snežni nočni pohod na Stari Ljubelj je naredi vtis na inPlanince

Objavil(a): Marjeta Čič
	Koča na starem Ljubelju (1369 m), ki leži na cestnem gorskem prelazu v Karavankah, je že nekaj let v inPlaninski tradiciji prvi osvojen vrh novega leta. In tudi v letu 2026 ni bilo nič drugače. Ker smo šele pred kratkim vstopili v leto, smo potrebovali tudi nekaj več časa, da smo se odpravili na pot, saj je le šlo za prvo snidenje in potrebno je bilo seči v kar nekaj rok in si zaželeti “srečno”!
Čarobna kulisa v petek, 9. januarja je bila sestavljena iz zasnežene pokrajine, mešanice dežnih kapelj in snežink, razgledov v dolino in ravno pravšnje temperature. Popolne razmere za hojo. Pot do planinske koče, ki se nahaja na vrhu prelaza poteka po stari cesti, ki je bila do leta 1963, dokler ni bil pod njim zgrajen predor, redno v uporabi. Naklon ceste je povprečno 14 %, na nekaterih mestih pa doseže tudi 32 % in je ravno tolikšen, da pospeši bitje srca. Smeh, dobra volja in toplina druženja so nas greli bolj kot zimska oblačila in vzdušje med udeleženci je bilo sproščeno in prijetno. Besede so kar same tekle, kot so mimo nas, tu in tam, tekle sani tistih, ki so se v dolino odpravili s sanmi. Na Koči na Starem Ljubelju nas je odprtih rok sprejelo prijazno osebje in nas pogostilo z okusno hrano. Sladkosnede so razveselili tudi slastni štruklji! S tem, da je bilo vzdušje v koči lepo, se strinja tudi prostovoljec Matjaž: »Na pohodu na Stari Ljubelj sem tokrat pomagal spremljati Luko, ki potrebuje pomoč zaradi vida. To mi je bilo v veselje, saj bom kdaj pomoč potreboval tudi sam. Vzdušje v koči in na pohodu je bilo lepo in sproščeno in tako naj ostane vnaprej. Tudi to mi veliko pomeni, saj spoznavam nove prijatelje, med katerimi se počutim sprejet.« Okrepljeni z dobrotami smo se vrnili v dolino in pohod, na katerem so sodelovali slepi in slabovidni ter gibalno ovirani planinci, nevrorazlični, dolgotrajno bolni, inPlaninci z okvaro sluha ter spremljevalci, prostovoljci in vodniki je za nekatere še prehitro minil. »Veselilo me je, da smo se spet zbrali, si voščili in skupaj krenili na pot. Zima nas je obdarila s snegom, pot pa je ob prijetnem klepetu hitro minila,« so bile misli, ki so Marijo navdahnile v poznem večeru, ko se je naše druženje zaključilo. Iskrena zahvala vsem prostovoljcem in spremljevalcem. Brez njihovega znanja, časa in srčnosti bi bili koraki nekaterih planincev manj odločni, doživetja manj popolna in nasmehi redkejši. Hvala tudi Planinskemu društvu Tržič, ki je s svojo pomočjo prispevalo k uspešno organizaciji in izvedbi dogodka. Naj se leto le nadaljuje tako, kot se je začelo - v gibanju, smehu in dobri energiji. Utrinke z inkluzijskega pohda Skupaj v hribe na Star Ljubelj ujamete na povezavah.